Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Army of the United States, Birmingham, Alabama, Charlotte, Severna Karolina, Fort Liberty, Severna Karolina, Generalporočnik (ZDA), Georgija, Houston, Teksas, Kentucky, Kolorado, Kongres Združenih držav Amerike, Kopenska vojska Združenih držav Amerike, Maryland, Nacionalna vojska (ZDA), Orlando, Pentagon (stavba), Prostovoljci Združenih držav Amerike, Prva svetovna vojna, Regularna vojska (ZDA), Richmond, Virginija, Severna Karolina, Virginija, Wisconsin, Združene države Amerike, 108. pehotna divizija (ZDA), 1908, 63. pehotna divizija (ZDA), 70. pehotna divizija (ZDA), 75. pehotna divizija (ZDA), 80. pehotna divizija (ZDA), 81. pehotna divizija (ZDA), 84. pehotna divizija (ZDA), 85. pehotna divizija (ZDA), 87. pehotna divizija (ZDA), 88. pehotna divizija (ZDA), 89. pehotna divizija (ZDA), 90. pehotna divizija (ZDA), 94. pehotna divizija (ZDA), 99. pehotna divizija (ZDA).
Army of the United States
Army of the United States (kratica AUS) je uradni naziv za naborniško sestavo Kopensko vojsko ZDA, ki je lahko ustanovljena na ukaz Kongresa ZDA v primeru, ko ZDA vstopijo v večji oboroženi konflikt.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Army of the United States · Poglej več »
Birmingham, Alabama
350px Birmingham je največje mesto v zvezni državi ZDA Alabama; mesto je hkrati sedež okrožja Jefferson, toda deli mesta se nahajajo tudi v okrožju Shelby.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Birmingham, Alabama · Poglej več »
Charlotte, Severna Karolina
Charlotte (IPA) je največje mesto v ameriški zvezni državi Severna Karolina.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Charlotte, Severna Karolina · Poglej več »
Fort Liberty, Severna Karolina
Fort Liberty je cenzusno določen kraj, ki je hkrati tudi postojanka Kopenske vojske ZDA v okrožju Cumberland v Severni Karolini; blizu je Fayetteville.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Fort Liberty, Severna Karolina · Poglej več »
Generalporočnik (ZDA)
Oznaka generalporočnika Zastava generalporočnika Generalpodpolkovnik (Lieutenant General; okrajšave: Lt Gen (VL ZDA), LtGen (KMP ZDA) in LTGR (KOV ZDA)) je tretji-zvezdni generalski čin, ki je tretjii najnižji generalski čin in spada v plačni razred O-9.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Generalporočnik (ZDA) · Poglej več »
Georgija
Geórgija je zvezna država Združenih držav Amerike, del ameriškega Juga na jugovzhodu države.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Georgija · Poglej več »
Houston, Teksas
Houston je četrto največje mesto v Združenih državah Amerike in največje mesto v zvezni državi Teksas.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Houston, Teksas · Poglej več »
Kentucky
Kentucky je celinska zvezna država ZDA, ki leži na jugovzhodu države.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Kentucky · Poglej več »
Kolorado
Kolorado je zvezna država na Goratem Zahodu na zahodu Združenih držav Amerike.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Kolorado · Poglej več »
Kongres Združenih držav Amerike
Kongres Kongres Združenih držav Amerike je zakonodajna veja oblasti ZDA in vodilno telo ameriške zvezne vlade.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Kongres Združenih držav Amerike · Poglej več »
Kopenska vojska Združenih držav Amerike
Kopenska vojska Združenih držav Amerike (angleško United States Army; slovenska kratica KOV ZDA) je del Oboroženih sil Združenih držav Amerike, ki je v glavnem zadolžena za vojaške operacije na kopnem.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Kopenska vojska Združenih držav Amerike · Poglej več »
Maryland
Maryland (angleško) je zvezna država Združenih držav Amerike, ki spada med srednjeatlantske države (včasih jo prištevajo kot del severovzhoda).
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Maryland · Poglej več »
Nacionalna vojska (ZDA)
Nacionalna vojska (National Army) je naziv kombinirano naborniško in prostovoljno silo, katero je ustanovil Oddelek za vojno ZDA leta 1917, za potrebe bojevanja med prvo svetovno vojno.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Nacionalna vojska (ZDA) · Poglej več »
Orlando
Orlando je velemesto na osrednji Floridi s 227.907 prebivalci, v širšem velemestnem območju pa živi 2.134.411 ljudi (po oceni iz leta 2010).
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Orlando · Poglej več »
Pentagon (stavba)
Pentagon je pisarniški stavbni kompleks, ki stoji v okrožju Arlington na nasprotnem bregu reke Potomac od ameriške prestolnice Washington, D.C. in služi kot sedež Ministrstva za obrambo Združenih držav Amerike.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Pentagon (stavba) · Poglej več »
Prostovoljci Združenih držav Amerike
Prostovoljci Združenih držav Amerike (izvirno United States Volunteers; okrajšava: U.S. Volunteers oz U. S. Vol.; kratica U.S.V.) je naziv za nestalno, prostovoljno sestavo Kopenske vojske ZDA, ki je bila uradno ustanovljena leta 1898, obstajala pa je že dolgo pred tem.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Prostovoljci Združenih držav Amerike · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Regularna vojska (ZDA)
Regularna vojska (izvirno Regular Army; kratica RA) je naziv za stalno, profesionalno vojaško silo, ki predstavlja jedro Kopenske vojske ZDA.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Regularna vojska (ZDA) · Poglej več »
Richmond, Virginija
Richmond je glavno mesto ameriške zvezne države Virginija.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Richmond, Virginija · Poglej več »
Severna Karolina
Severna Karolina (angleško North Carolina) je južna zvezna država ZDA, ki jo nekateri prištevajo tudi med srednjeatlantske države.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Severna Karolina · Poglej več »
Virginija
Virgínija (angleško Virginia) je ena od izvirnih trinajstih kolonij ZDA, ki se je uprla britanski nadvladi v ameriški revoluciji.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Virginija · Poglej več »
Wisconsin
Wisconsin je zvezna država na severu ZDA, po velikosti 23.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Wisconsin · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in Združene države Amerike · Poglej več »
108. pehotna divizija (ZDA)
108.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 108. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 1908 · Poglej več »
63. pehotna divizija (ZDA)
63.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 63. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
70. pehotna divizija (ZDA)
70.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 70. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
75. pehotna divizija (ZDA)
75.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 75. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
80. pehotna divizija (ZDA)
80.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 80. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
81. pehotna divizija (ZDA)
81.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 81. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
84. pehotna divizija (ZDA)
84.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 84. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
85. pehotna divizija (ZDA)
85.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 85. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
87. pehotna divizija (ZDA)
87.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 87. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
88. pehotna divizija (ZDA)
88.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 88. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
89. pehotna divizija (ZDA)
89.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 89. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
90. pehotna divizija (ZDA)
90.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 90. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
94. pehotna divizija (ZDA)
94.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 94. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
99. pehotna divizija (ZDA)
99.
Novo!!: Rezerva Kopenske vojske Združenih držav Amerike in 99. pehotna divizija (ZDA) · Poglej več »
