Kazalo
17 odnosi: Budimpešta, Debrecen, Gjur, Južna prekodonavska, Južna velika nižina, Miškolc, Osrednja Madžarska, Osrednja prekodonavska, Pécs, Površina, Prebivalstvo, Severna Madžarska, Severna velika nižina, Székesfehérvár, Szeged, Upravna delitev Madžarske, Zahodna prekodonavska.
- Upravna delitev Madžarske
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Regije Madžarske in Budimpešta
Debrecen
Debrecen (v slovenščini pred 1991 znan tudi kot Debrecin) je z dobrimi 200.000 prebivalci drugo ali tretje največje mesto (po številu prebivlastva se na 2. oz. 3. mestu izmenjuje z Miškolcem) in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Debreceni Županije Hajdú-Bihar.
Poglej Regije Madžarske in Debrecen
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Regije Madžarske in Gjur
Južna prekodonavska
Županije Južne prekodonavske Južna prekodonavska je regija Madžarske, ki ima središče v Pécsu.
Poglej Regije Madžarske in Južna prekodonavska
Južna velika nižina
Županije Južne velike nižine Južna velika nižina je regija Madžarske, ki ima središče v Szegedu.
Poglej Regije Madžarske in Južna velika nižina
Miškolc
Miškolc (madžarsko Miskolc) je četrto največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Miskolci Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Poglej Regije Madžarske in Miškolc
Osrednja Madžarska
Osrednja Madžarska z županijama Pešta in Budimpešta Osrednja Madžarska je regija Madžarske, ki ima središče v Budimpešti.
Poglej Regije Madžarske in Osrednja Madžarska
Osrednja prekodonavska
Tri županije regije Osrednja prekodonavska Osrednja prekodonavska je regija Madžarske, ki ima središče v Székesfehérváru.
Poglej Regije Madžarske in Osrednja prekodonavska
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Regije Madžarske in Pécs
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Regije Madžarske in Površina
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Regije Madžarske in Prebivalstvo
Severna Madžarska
Županije Sevedne Madžarske Severna Madžarska je regija Madžarske, ki ima središče v Miskolcu.
Poglej Regije Madžarske in Severna Madžarska
Severna velika nižina
Županije Severne velike nižine Severna velika nižina je regija Madžarske, ki ima središče v Debrecenu.
Poglej Regije Madžarske in Severna velika nižina
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Regije Madžarske in Székesfehérvár
Szeged
Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.
Poglej Regije Madžarske in Szeged
Upravna delitev Madžarske
Upravna delitev Madžarske je opredeljena v 9.
Poglej Regije Madžarske in Upravna delitev Madžarske
Zahodna prekodonavska
Zahodna prekodonavska je statistična regija Madžarske, ki ima središče v Gjurju.
Poglej Regije Madžarske in Zahodna prekodonavska