Kazalo
33 odnosi: Aktivno oglje, Alkohol, Ataksija, Atropin, Šmohor, Breza, Carl Linnaeus, Delirij, Družina (biologija), Elias Magnus Fries, Glive, Glutaminska kislina, Goba, Gozd, Halucinacija, Iglavci, Jean-Baptiste de Lamarck, Listavec, Mušničarke, Muskarin, Odvajalo, Protisredstvo, Receptor, Religija, Sever, Severna Amerika, Severna Evropa, Sibirija, Smreka, Toksin, Trosovnica, Velika depresivna motnja, Znanstvena klasifikacija živih bitij.
- Enteogeni
- Mušnica
- Psihotropne gobe
- Strupene gobe
Aktivno oglje
Aktivno oglje. Aktivno oglje je oglje, pridobljeno s posebnimi tehnikami aktivacije, ki povzročijo veliko poroznost v strukturi in posledično veliko površino.
Poglej Rdeča mušnica in Aktivno oglje
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Rdeča mušnica in Alkohol
Ataksija
Ataksija je nevrološki znak, ki nastane zaradi motene usklajenosti gibov.
Poglej Rdeča mušnica in Ataksija
Atropin
Atropin (po grški boginji usode Atropi) je strupen alkaloid, ki se nahaja v nekaterih vrstah rastlin iz družine razhudnikovk, zlasti v volčji češnji, po kateri je tudi imenovan (strokovno ime za volčjo češnjo je Atropa belladonna).
Poglej Rdeča mušnica in Atropin
Šmohor
Šmohor je naselje v Občini Laško.
Poglej Rdeča mušnica in Šmohor
Breza
Breza (znanstveno ime Betula) je rod dreves iz družine brezovk (Betulaceae), zelo soroden družini bukve oz.
Poglej Rdeča mušnica in Breza
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Rdeča mušnica in Carl Linnaeus
Delirij
Delirij (iz lat. delirium, iz lira,brazda‘, de-lirare,zaiti iz brazde‘:,blodnja, zmedenost‘) je potencialno reverzibilno bolezensko stanje, ki se navadno začne nenadoma; oseba se ni zmožna osredotočiti in postane zmedena, dezorientirana ter ne more jasno misliti.
Poglej Rdeča mušnica in Delirij
Družina (biologija)
Družína (latinsko familia; množina familiae) je v biologiji enota (skupina, kategorija) v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda.
Poglej Rdeča mušnica in Družina (biologija)
Elias Magnus Fries
Elias Magnus Fries, švedski botanik in mikolog, * 15. avgust 1794 Kirchspiel, Femsjö, Jönköpings län, Småland; † 8. februar 1878 Uppsala.
Poglej Rdeča mušnica in Elias Magnus Fries
Glive
Glive (znanstveno ime Fungi) spadajo v domeno Evkarije in so eno izmed kraljestev živih bitij.
Poglej Rdeča mušnica in Glive
Glutaminska kislina
Glutaminska kislina (okrajšano kot Glu ali E) je ena od 20 proteinogenih aminokislin (aminokisline, ki v telesu tvorijo beljakovine).
Poglej Rdeča mušnica in Glutaminska kislina
Goba
Različne vrste užitnih gob Goba je mesnato, od nekaj milimetrov do več 10 centimetrov veliko plodišče nekaterih vrst gliv (Mycophyta), v katerem nastajajo spore.
Poglej Rdeča mušnica in Goba
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Rdeča mušnica in Gozd
Halucinacija
Halucinacija je senzorično doživetje brez zunanjih stimulansov, za razliko od iluzije, ki je napačna interpretacija zunanjih stimulansov.
Poglej Rdeča mušnica in Halucinacija
Iglavci
Iglavci ali storžnjaki (znanstveno ime Pinophyta) so najbolj obširne, po vsem svetu razširjene iglaste golosemenke.
Poglej Rdeča mušnica in Iglavci
Jean-Baptiste de Lamarck
Jean-Baptiste Pierre Antoine de Monet, Chevalier de Lamarck, francoski vojak, biolog in akademik, * 1. avgust 1744, Bazentin-le-Petit, Picardie, severna Francija, † 18. december 1829, Pariz.
Poglej Rdeča mušnica in Jean-Baptiste de Lamarck
Listavec
Bukov gozd Listavci so listnata drevesa s širokimi listi, za razliko od iglic iglavcev.
Poglej Rdeča mušnica in Listavec
Mušničarke
Mušničarke (znanstveno ime Amanitaceae) so družina gliv iz reda lističark (Agaricales) s klobukom in belimi, prostimi lističi.
Poglej Rdeča mušnica in Mušničarke
Muskarin
Muskarín je toksični alkaloid, ki je v nekaterih gobah (npr. v rdeči mušnici) in deluje kot agonist na muskarinskih receptorjih v vegetativnem in osrednjem živčevju.
Poglej Rdeča mušnica in Muskarin
Odvajalo
Odvajálo, tudi dristilo, katarktik, laksans, laksativ, purgativ, je zdravilo ali učinkovina, ki pospeši iztrebljanje blata (fecesa) iz telesa in prepreči zaprtost.
Poglej Rdeča mušnica in Odvajalo
Protisredstvo
Protisrédstvo, protistrúp ali antidót je sredstvo, ki nevtralizira ali zmanjša oziroma odpravi učinke strupa ali kake druge škodljive snovi.
Poglej Rdeča mušnica in Protisredstvo
Receptor
Recéptor je lahko.
Poglej Rdeča mušnica in Receptor
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Rdeča mušnica in Religija
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Rdeča mušnica in Sever
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Rdeča mušnica in Severna Amerika
Severna Evropa
Evropske države po delitvi Združenih narodov; severnoevropske so pobarvane temno modro. Severna regija Evrope ima več definicij.
Poglej Rdeča mušnica in Severna Evropa
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Rdeča mušnica in Sibirija
Smreka
Smreka (znanstveno ime Picea) je rod v družini borovk.
Poglej Rdeča mušnica in Smreka
Toksin
Toksini so strupene snovi, ki spremenijo potek kemičnih reakcij v telesu, kar moti normalno delovanje celic ali celo povzroči celično smrt.
Poglej Rdeča mušnica in Toksin
Trosovnica
Himenij rdeče mušnice Himeníj, trosôvnica ali trósna plást je plodno tkivo na plodišču gliv, ki je nosilec plodne strukture v trosnjaku.
Poglej Rdeča mušnica in Trosovnica
Velika depresivna motnja
Velika depresivna motnja (angleško Major depressive disorder, MDD) (znana tudi kot klinična depresija, velika depresija, unipolarna depresija, ali unipolarna motnja ali pa kot ponavljajoča se depresija v primeru ponavljajočih se epizod) je duševna motnja oseb, za katero je značilna prodorna in vztrajna potlačenost, ki jo spremlja nizka samozavest in izguba zanimanja ali veselja do običajno prijetnih dejavnosti.
Poglej Rdeča mušnica in Velika depresivna motnja
Znanstvena klasifikacija živih bitij
150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.
Poglej Rdeča mušnica in Znanstvena klasifikacija živih bitij
Glej tudi
Enteogeni
Mušnica
Psihotropne gobe
Strupene gobe
Prav tako znan kot Amanita muscaria.