Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Raški prelom

Index Raški prelom

Raški prelom je potresno aktiven prelom v Sloveniji.

Kazalo

  1. 15 odnosi: Anhovo, Idrijski prelom, Ilirska Bistrica, Ilirskobistriški fosilni plaz, Nova Gorica, Pleistocen, Pliocen, Potres v Ilirski Bistrici (1956), Potres v Ilirski Bistrici (1995), Prelom (geologija), Raša (reka), Senožeče, Slovenija, Snežnik, Vremščica.

Anhovo

Anhovo je naselje v Občini Kanal ob Soči.

Poglej Raški prelom in Anhovo

Idrijski prelom

Idrijski prelom je potresno aktivni prelom in geomorfološko najbolj izražen prelom v Sloveniji.

Poglej Raški prelom in Idrijski prelom

Ilirska Bistrica

Ilirska Bistrica (Illyrisch Feistritz; Villa del Nevoso, pred 1927: Bisterza, madžarsko: Illírbeszterce) je mesto z okoli 4.500 prebivalci (2020) in središče občine Ilirska Bistrica.

Poglej Raški prelom in Ilirska Bistrica

Ilirskobistriški fosilni plaz

Ilirskobistriški fosilni plaz je največji znani plaz v Sloveniji.

Poglej Raški prelom in Ilirskobistriški fosilni plaz

Nova Gorica

Nova Gorica je mlado, z okoli 13.000 prebivalci (2022) trinajsto največje mesto v Sloveniji in regionalno središče Goriške statistične regije oziroma severne Primorske.

Poglej Raški prelom in Nova Gorica

Pleistocen

Pleistocen (simbol PS) je geološka doba, ki je trajala od pred približno 2.588.000 do 11.700 let, in zajema nedavno obdobje ponavljajočih poledenitev.

Poglej Raški prelom in Pleistocen

Pliocen

Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen.

Poglej Raški prelom in Pliocen

Potres v Ilirski Bistrici (1956)

Potres v Ilirski Bistrici leta 1956 spada na območju Slovenije med močnejše potrese v 20. stoletju.

Poglej Raški prelom in Potres v Ilirski Bistrici (1956)

Potres v Ilirski Bistrici (1995)

Potres v Ilirski Bistrici leta 1995 je bil sestavljen iz dveh močnejših potresov.

Poglej Raški prelom in Potres v Ilirski Bistrici (1995)

Prelom (geologija)

V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.

Poglej Raški prelom in Prelom (geologija)

Raša (reka)

Reka Raša (Arsia flumen, italijansko: Arsa) v hrvaškem delu Istre je največja reka v Istrski županiji.

Poglej Raški prelom in Raša (reka)

Senožeče

Senožeče so naselje s približno 600 prebivalci (Krajevna skupnost jih ima več kot 1000) v Občini Divača, ki spada pod upravno enoto Sežana.

Poglej Raški prelom in Senožeče

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Raški prelom in Slovenija

Snežnik

Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino.

Poglej Raški prelom in Snežnik

Vremščica

Na Vremščico, v ozadju Nanos Vremščica je gorovje/hribovje v jugozahodni Sloveniji, ki leži med Senožečami, Pivko in Divačo.

Poglej Raški prelom in Vremščica