Kazalo
25 odnosi: Andrea Mantegna, Apolon, Čaščenje Venere, Bakh, Bakh in Ariadna, Cerera (mitologija), Favn, Ferrara, Giovanni Bellini, Jupiter (mitologija), Kerikej, Kibela, Malahit, Manierizem, Merkur (mitologija), Neptun (mitologija), Nimfa, Oljno slikarstvo, Pan, Priap, Publij Ovidij Naso, Realgar, Satir, Tizian, Ultramarin.
Andrea Mantegna
Andrea Mantegna (okoli 1431 – 13. september 1506) je italijanski slikar, študent rimske arheologije in zet Jacopa Bellinija.
Poglej Praznik bogov in Andrea Mantegna
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Praznik bogov in Apolon
Čaščenje Venere
Čaščenje Venere je slika olje na platnu italijanskega renesančnega umetnika Tiziana, dokončana med letoma 1518 in 1519, shranjena v muzeju Prado v Madridu v Španiji.
Poglej Praznik bogov in Čaščenje Venere
Bakh
''Bakh na bakhanalijah'', Peter Paul Rubens. Pompejev, zasut leta 79, ki je nastal približno 100 let prej v Avgustovskem času Pijani Bakh'' (Michelangelo) Bakh (latinsko Bakhus, starogrško: Bákhos) je vzdevek Dioniza, boga vina, zastrupitve, norosti in ekstaze v grški mitologiji.
Poglej Praznik bogov in Bakh
Bakh in Ariadna
Bakh in Ariadna (1522–1523) je Tizianova oljna slika.
Poglej Praznik bogov in Bakh in Ariadna
Cerera (mitologija)
V stari rimski religiji je bila Cerera (latinsko Cerēs) boginja kmetijstva, žitnih pridelkov, rodovitnosti in materinskih odnosov.Room, Adrian, Who's Who in Classical Mythology, p. 89-90. NTC Publishing 1990.. Prvotno je bila osrednje božanstvo v tako imenovanem plebejski ali aventinski triadi v Rimu, nato pa je bila par s hčerko Prozerpino v tem, kar so Rimljani označili za grški obred Cerere.
Poglej Praznik bogov in Cerera (mitologija)
Favn
Kip Favna Favn (italijansko Faunus) je v rimski mitologiji kralj Lacija.
Poglej Praznik bogov in Favn
Ferrara
Ferrara (emilijsko Frara) je mesto in občina v deželi Emiliji - Romanji v severni Italiji in glavno mesto pokrajine Ferrara 50 km severovzhodno od Bologne ob kanalu Volano, ki je krak glavnega toka reke Pad 5 km severno od mesta.
Poglej Praznik bogov in Ferrara
Giovanni Bellini
Giovanni Bellini (ok. 1430 – 26. november 1516) je bil italijanski renesančni slikar, verjetno najbolj znan iz družine beneških slikarjev Bellini.
Poglej Praznik bogov in Giovanni Bellini
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Praznik bogov in Jupiter (mitologija)
Kerikej
Kerikej Kerikej (☤) (lat. caduceus, grško κηρύκειον) ali Hermesova palica je kratka prerokova palica, prepletena z dvema kačama v obliki dvojne vijačnice, včasih okrašena s krili.
Poglej Praznik bogov in Kerikej
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Poglej Praznik bogov in Kibela
Malahit
Malahit (grško malakos - slez) je mineral bakrovega hidroksi karbonata in spada v 5.
Poglej Praznik bogov in Malahit
Manierizem
Manierizem, znan tudi kot pozna renesansa, je slog evropske umetnosti, ki se je pojavil v poznejših letih italijanske visoke renesanse okoli leta 1520, razširil se je približno do leta 1530 in trajal približno do konca 16.
Poglej Praznik bogov in Manierizem
Merkur (mitologija)
Stavbna plastika ljubljanskega Centromerkurja: Merkur Merkur (/ ˈmɜːrkjʊri /; latinsko: Mercurius) je glavni bog v rimski religiji in mitologiji, ki je eden izmed 12 Dii Consentes - dvanajstih glavnih božanstev v panteonu starega Rima in božji sel.
Poglej Praznik bogov in Merkur (mitologija)
Neptun (mitologija)
Bronzina Neptun je bog sladke vode in morja v rimski religiji.
Poglej Praznik bogov in Neptun (mitologija)
Nimfa
Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Poglej Praznik bogov in Nimfa
Oljno slikarstvo
Oljno slikarstvo je proces barvanja s pigmenti s sredstvom za sušenje olja kot veziva.
Poglej Praznik bogov in Oljno slikarstvo
Pan
panovo piščal. Rimska kopija starogrškega kipa iz 2. stoletja pr. n. št. Pan (grš. Πάν, lat. Pan) je v grški mitologiji bog divjine, gozda, pastirjev, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam.
Poglej Praznik bogov in Pan
Priap
Priap na freski v Pompejih Priap je v grški mitologiji bog plodnosti in zavetnik živine, sadnega drevja, vrtov in moških spolovil.
Poglej Praznik bogov in Priap
Publij Ovidij Naso
Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.
Poglej Praznik bogov in Publij Ovidij Naso
Realgar
Realgar ali α-As4S4 je arzenov sulfidni mineral, poznan tudti kot rubinasto žveplo ali arzenov rubin.
Poglej Praznik bogov in Realgar
Satir
Mozaik Satira s Sicilije Satir je v grški mitologiji božanstvo gora in gozdov.
Poglej Praznik bogov in Satir
Tizian
Tizianova grobnica v Benetkah. Tiziano Vecelli (oziroma Tiziano Vecellio, najpogosteje imenovan kar Tizian), italijanski slikar, * 1488/1490, Pieve di Cadore, † 27. avgust, 1576, Benetke.
Poglej Praznik bogov in Tizian
Ultramarin
Ultramarin je temno modri barvni pigment, ki je bil prvotno izdelan z mletjem lapis lazuli v prah.
Poglej Praznik bogov in Ultramarin