Hitreje kot brskalnik!
56 odnosi: Aljoša Deferri, Avgust, Avstrija, Čehi, Belgija, Cankarjev dom, Danska, Druga svetovna vojna, Fascinating Windmusic, Filmska glasba, Klasika, Križanke, Ljubljana, Na koncertnem odru, Naša (z)godba, Narodnozabavna glasba, Orkester, Osvobodilna fronta, Papirnica Vevče, Pozdravljena Slovenija, Prva svetovna vojna, Seznam slovenskih orkestrov, Slovenian Wind Orchestra Music, Slovenija, Slovenska filharmonija, Uspešnice zadnjih desetih let, Vevče, 100 let: 1900–2000, 1900, 1904, 1908, 1910, 1912, 1928, 1930, 1934, 1940, 1941, 1942, 1945, 1947, 1950, 1952, 1956, 1958, 1959, 1960, 1961, 1972, 1973, ..., 1976, 1980, 2000, 2004, 2006, 2007. Razširi indeks (6 več) »
Aljoša Deferri
Aljoša Deferri, slovenski klarinetist, * 21. november 1971, Šempeter pri Gorici.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Aljoša Deferri · Poglej več »
Avgust
Avgust ali veliki srpan je osmi mesec gregorijanskega koledarja.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Avgust · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Avstrija · Poglej več »
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Čehi · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Belgija · Poglej več »
Cankarjev dom
Cankarjev dom, uradno Javni zavod Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, je največje slovensko kulturno in kongresno središče.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Cankarjev dom · Poglej več »
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Danska · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Fascinating Windmusic
Fascinating Windmusic: ME16 (ali po Fascinantna pihalna glasba) je glasbeni album v živo Papirniškega pihalnega orkestra Vevče z glasbenega festivala v Schladmingu), ki je izšel na glasbeni CD plošči leta 2016.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Fascinating Windmusic · Poglej več »
Filmska glasba
Filmska glasba je glasbeno delo, napisano za spremljavo filma, del zvočne podlage filma.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Filmska glasba · Poglej več »
Klasika
Klasika je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Klasika · Poglej več »
Križanke
Križanke je skupno ime za kompleks nekdanjega samostana nemškega viteškega reda (»križnikov«, po katerih je kompleks dobil ime) v Ljubljani.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Križanke · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Ljubljana · Poglej več »
Na koncertnem odru
je album Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je izšel na glasbeni CD plošči leta 2004 pri založbi Primus.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Na koncertnem odru · Poglej več »
Naša (z)godba
Naša (z)godba (s podnaslovom) je glasbeni album v živo Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je izšel decembra 2021 na dvojni glasbeni CD plošči in v digitalni obliki MP3 pri založbi ZKP RTV Slovenija.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Naša (z)godba · Poglej več »
Narodnozabavna glasba
Narodnozabavna glasba (avtor imena: Janez Bitenc) je glasbena zvrst, za katero so značilne ljudsko (etnično) obarvane pesmi.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Narodnozabavna glasba · Poglej več »
Orkester
Simfonični orkester Promenadni vojaški orkester Komorni orkester Jazzovski orkester (Big band) Orkester 1000 violončel Orkester je glasbeno-instrumentalna zasedba, ki jo sestavlja večja skupina glasbenikov, izvajalcev na glasbene instrumente.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Orkester · Poglej več »
Osvobodilna fronta
grafiti Triglava in črk O.F. ki se je prikazoval povsod po okupirani Sloveniji. Osvobodilna fronta slovenskega naroda (znana tudi le kot Osvobodilna fronta; kratica: OF SN oz. OF) je bila slovenska politična organizacija, ki je nastala kot posledica okupacije Slovenskega ozemlja v drugi svetovni vojni.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Osvobodilna fronta · Poglej več »
Papirnica Vevče
Papirnica Vevče (desni breg) Oglas iz Adresarja Ljubljane (1928) Tovarno Vevče je leta 1842 ustanovil tedanji največji slovenski industrialec Fidelis Terpinc kot tovarno papirja, strojil in barvil.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Papirnica Vevče · Poglej več »
Pozdravljena Slovenija
je album Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je izšel na glasbeni kaseti leta 1991 pri založbi Helidon.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Pozdravljena Slovenija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam slovenskih orkestrov
Seznam slovenskih orkestrov.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Seznam slovenskih orkestrov · Poglej več »
Slovenian Wind Orchestra Music
(s podnaslovom ali) je promocijska glasbena CD plošča, izdana v počastitev slovenskega dne na glasbenem festivalu MID Europe.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Slovenian Wind Orchestra Music · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Slovenija · Poglej več »
Slovenska filharmonija
Ljubljani Slovenska filharmonija z ljubljanskim gradom v ozadju. Slovenska filharmonija je osrednja slovenska glasbena ustanova v evropskem merilu.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Slovenska filharmonija · Poglej več »
Uspešnice zadnjih desetih let
je album Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je izšel ob 95-letnici sestava na glasbeni kaseti leta 1995 pri založbi ZKP RTV Slovenija.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Uspešnice zadnjih desetih let · Poglej več »
Vevče
Vevče so del Ljubljane na njenem vzhodnem obrobju v bližini vzhodne obvoznice, ob reki Ljubljanici.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in Vevče · Poglej več »
100 let: 1900–2000
100 let: 1900–2000 (ali kar) je studijski album Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je izšel ob stoletnici orkestra na glasbeni kaseti in CD plošči leta 2000 pri založbi ZKP RTV Slovenija.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 100 let: 1900–2000 · Poglej več »
1900
1900 (MCM) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1900 · Poglej več »
1904
1904 (MCMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1904 · Poglej več »
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1908 · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1910 · Poglej več »
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1912 · Poglej več »
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1928 · Poglej več »
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1930 · Poglej več »
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1934 · Poglej več »
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1940 · Poglej več »
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1941 · Poglej več »
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1942 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1945 · Poglej več »
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1947 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1950 · Poglej več »
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1952 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1956 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1958 · Poglej več »
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1959 · Poglej več »
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1960 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1961 · Poglej več »
1972
1972 (MCMLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1972 · Poglej več »
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1973 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1976 · Poglej več »
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 1980 · Poglej več »
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 2000 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 2004 · Poglej več »
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 2006 · Poglej več »
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Novo!!: Papirniški pihalni orkester Vevče in 2007 · Poglej več »
Preusmerja sem:
Papirniški pihalni orkester vevče.
