Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Osroena (rimska provinca)

Index Osroena (rimska provinca)

Osroena (antično grško, Osroené) je bila rimska provinca, ki je trajala skoraj 400 let.

Kazalo

  1. 19 odnosi: Şanlıurfa, Šapur I., Bitka pri Edesi, Decij, Dioklecijan, Dux, Grščina, Kastrum, Mezopotamija (rimska provinca), Notitia dignitatum, Praeses, Pretorska prefektura, Rimska dioceza, Rimska provinca, Rimsko cesarstvo, Sasanidsko cesarstvo, Stari vek, Tetrarhija, Valerijan (rimski cesar).

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Şanlıurfa

Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Šapur I.

Bitka pri Edesi

Bitka pri Edesi je bila bitka med armadama Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valerijana in Sasanidskega cesarstva pod poveljstvom šahinšaha (kralja kraljev) Šapurja I. leta 260.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Bitka pri Edesi

Decij

Gaj Mesij Kvint Trajan Decij (latinsko), včasih krajše Trajan Decij, je bil od leta 249 do 251 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 201, Budalia, Gornja Mezija, Rimsko cesarstvo, † junij 251, Abrit, Spodnja Mezija, Rimsko cesarstvo. Decija so kot uglednega politika v času vladavine Filipa Arabca za cesarja proglasili njegovi vojaki po zadušitvi upora v Meziji.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Decij

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Dioklecijan

Dux

Dux (latinsko dux, mn. duces) je bil latinski naslov vodje ali generala, iz katerega so se kasneje razvili naslovi doge (dož), duca (vojvoda) in duce (duče).

Poglej Osroena (rimska provinca) in Dux

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Grščina

Kastrum

Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Kastrum

Mezopotamija (rimska provinca)

Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Mezopotamija (rimska provinca)

Notitia dignitatum

Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Notitia dignitatum

Praeses

Praeses (množina: praesides), naziv državnega uradnika v poznem Rimskem cesarstvu, ki je opravljal naloge guvernerja province.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Praeses

Pretorska prefektura

dioceze in ozemlja tetrarhov Pretorska prefektura (latinsko, grško ἐπαρχότης τῶν πραιτωρίων ali ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων) je bila največja upravna enota poznega Rimskega cesarstva, ki je obsegala več diocez, dioceza pa več provinc.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Pretorska prefektura

Rimska dioceza

Rimska ali civilna dioceza (latinsko: dĭœcēsĭs iz grškega διοίκησις – upravljanje, uprava), ena od upravnih enot poznega Rimskega cesarstva, ki je nastala v tetrarhiji.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Rimska dioceza

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Rimska provinca

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Rimsko cesarstvo

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Sasanidsko cesarstvo

Stari vek

Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Stari vek

Tetrarhija

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Tetrarhija

Valerijan (rimski cesar)

Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.

Poglej Osroena (rimska provinca) in Valerijan (rimski cesar)