Kazalo
6 odnosi: Kneževina Gornja Ogrska, Kneževina Ogrska, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Ogrska, Osmanska Ogrska, Vzhodno Ogrsko kraljestvo.
Kneževina Gornja Ogrska
Kneževina Gornja Ogrska (madžarsko Felső-Magyarországi Fejedelemség, turško Orta Macar, Srednja Ogrska) je bila kratkoživa vazalna država Osmanskega cesarstva, v kateri je vladal Imre Thököly.
Poglej Ogrska (razločitev) in Kneževina Gornja Ogrska
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Poglej Ogrska (razločitev) in Kneževina Ogrska
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Ogrska (razločitev) in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ogrska (razločitev) in Ogrska
Osmanska Ogrska
Osmanska okupacija Kraljevine Ogrske leta 1629 Kraljevina Ogrska (Kraljeva Ogrska), Kneževina Transilvanija in osmanski ejaleti (pašaluki) Kraljeva Ogrska, Thökölyjeva Kneževina Gornja Ogrska (1682-1685), Kneževina Transilvanija, in osmanski ejaleti (Budim, Oradea, Eger, Temišvar, Kaniža in Ujvar) Osmanska Ogrska (madžarsko Török hódoltság) je bilo ozemlje južne in osrednje srednjeveške Ogrske, na katerem je od leta 1541 do 1669 vladalo Osmansko cesarstvo.
Poglej Ogrska (razločitev) in Osmanska Ogrska
Vzhodno Ogrsko kraljestvo
Vzhodno Ogrsko kraljestvo (madžarsko Keleti Magyar Királyság) je sodobni izraz, ki ga zgodovinarji uporabljajo za opis kraljestva Ivana Zapolja in njegovega sina Ivana Sigismunda Zapolja.