Kazalo
16 odnosi: Anton Števanec, Števanovci, Dolinsko, Dolnji Senik, Goričko narečje, Gornji Senik, Ivan Perša, Madžarska, Monošter, Pečarovci, Prekmursko narečje, Rimskokatoliška cerkev, Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944), Slovenska krajina (Ogrska), Slovensko Porabje, 1898.
Anton Števanec
Anton Števanec (ponekod Štefanec, madžarsko Stevanecz Antal, Stevanécz Antal, Steffanecz Antal), slovenski nabožni pisatelj, učitelj, kantor in vaški notar, * 29. december 1861, Vanča ves, † 12. april 1921, Zalaháshágy.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Anton Števanec
Števanovci
Števanovci (madžarsko Apátistvánfalva, nemško Stephansdorf, nekoč prekmursko Štivanovica) so naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Števanovci
Dolinsko
Dvorec Beltinci v 1930. Muri pri Ižakovcih Odransko polje Dolinsko je ravnina v južnem delu Prekmurja v Vzhodni Sloveniji, na levem bregu reke Mure.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Dolinsko
Dolnji Senik
Dolnji Senik (madžarsko Alsószölnök, prekmursko Dolenji Senik, nemško Unterzemming, latinsko Zelnuk Inferior) je naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Dolnji Senik
Goričko narečje
Goríčko naréčje je poleg markovskega (dolinskega), soboškega in ravenskega eno izmed štirih glavnih narečij prekmurščine, ki jih govorijo prebivalci na območju Slovenije (na Madžarskem je v uporabi še porabsko narečje).
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Goričko narečje
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Gornji Senik
Ivan Perša
Ivan Perša (madžarsko Persa Iván) slovenski rimskokatoliški župnik in pisatelj na Ogrskem.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Ivan Perša
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Madžarska
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Monošter
Pečarovci
Pečarovci (madžarsko Szentsebestyén, prekmursko nekoč Püčarovci, Imre Augustič piše kot Pečörovci, nemško Sankt Sebastian) so vas v Občini Puconci na začetku Goričkega.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Pečarovci
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Prekmursko narečje
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Rimskokatoliška cerkev
Seznam prekmurskih katoliških tiskov (1780–1944)
Seznam prekmurskih katoliških tiskov med 1780 in 1951.
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Slovenska krajina (Ogrska)
Slovensko Porabje
Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in Slovensko Porabje
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Od vnouge i velke miloscse i pomoucsi szvétoga skapulera in 1898
Prav tako znan kot O mnogi in veliki milošči in pomoči svetega škapulira, Od vnouge i velke milošče i pomouči svetoga škapulera.