Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Dolgocevno orožje, Druga svetovna vojna, Gram, Nož, Orožje, Osebna varovalna oprema, Pištola, Policist, Posebna policijska enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, Prva svetovna vojna, Ročna bomba, Ročno strelno orožje, Telesni stražar, Telo, Titan (element), Varnostnik, Združene države Amerike, .22 LR, .357 Magnum, .40 Smith & Wesson, .45 ACP, 9×17 Browning, 9×19 Parabellum.
Dolgocevno orožje
Različno dolgocevno orožje Dolgocevno orožje je vrsta ročnega strelnega orožja, ki ima dolgo cev in uporablja energijo smodnika za izstrelitev krogle.
Novo!!: Neprebojni jopič in Dolgocevno orožje · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Neprebojni jopič in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Gram
Grám (SI oznaka enote: g) je izpeljana enota SI za maso.
Novo!!: Neprebojni jopič in Gram · Poglej več »
Nož
Nòž je orodje za rezanje, ki je največkrat sestavljeno iz jeklenega rezila z ostro konico na eni strani ter ročaja na drugi strani.
Novo!!: Neprebojni jopič in Nož · Poglej več »
Orožje
Orožje na ogled v muzeju Oróžje je snov, predmet ali naprava, ki se uporablja pri bojevanju; lahko za obrambo ali napad.
Novo!!: Neprebojni jopič in Orožje · Poglej več »
Osebna varovalna oprema
Osebna varovalna oprema (OVO) je vsaka oprema ali pripomoček, ki je bil načrtovan in izdelan zato, da ga posameznik nosi ali drži s ciljem varovanja pred eno ali več nevarnostmi za zdravje in varnost - od zaščitnih oblek do ščitnikov za športnike.
Novo!!: Neprebojni jopič in Osebna varovalna oprema · Poglej več »
Pištola
Pištola Beretta 92FS kalibra 9mm Pištola (tudi samokres) je podskupina kratkocevnega ročnega strelnega orožja.
Novo!!: Neprebojni jopič in Pištola · Poglej več »
Policist
Prometni policist. Policíst (ž. policístka) je pooblaščeni pripadnik enot policije.
Novo!!: Neprebojni jopič in Policist · Poglej več »
Posebna policijska enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije
Posebna policijska enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije je enota slovenske Policije, ki je sklicana takrat »kadar je za učinkovito, hitro in uspešno izvedbo nalog potrebno usklajeno delovanje večjega števila policistov«.
Novo!!: Neprebojni jopič in Posebna policijska enota Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Neprebojni jopič in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ročna bomba
Ročna bomba je najnaprednejše ročno metalno orožje, ki pa se je v svoji zgodovini bolj malo spremenilo.
Novo!!: Neprebojni jopič in Ročna bomba · Poglej več »
Ročno strelno orožje
Dolgocevno orožje Ročno strelno orožje (tudi samo strelno orožje) je vsako orožje, ki se ga drži v rokah, ne potrebuje podstavka in uporablja energijo za izstrelitev projektila/izstrelka.
Novo!!: Neprebojni jopič in Ročno strelno orožje · Poglej več »
Telesni stražar
Telesni stražar je osebni varnostnik ali vladni agent, ki ščiti oziroma varuje osebe.
Novo!!: Neprebojni jopič in Telesni stražar · Poglej več »
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Novo!!: Neprebojni jopič in Telo · Poglej več »
Titan (element)
Titán (latinsko titanium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ti in atomsko število 22.
Novo!!: Neprebojni jopič in Titan (element) · Poglej več »
Varnostnik
Varnostnik Varnostnik (znan tudi kot varnostni inšpektor, zaščitni agent) je oseba, ki jo zaposli vlada ali zasebna stranka, da zaščiti premoženje delodajalca (premoženje, ljudi, opremo, denar itd.) pred različnimi nevarnosti (kot so odpadki, poškodovana lastnina, nevarno vedenje delavcev, kazniva dejanja, kot je tatvina itd.) z izvajanjem preventivnih ukrepov.
Novo!!: Neprebojni jopič in Varnostnik · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Neprebojni jopič in Združene države Amerike · Poglej več »
.22 LR
.22 LR (Long Rifle) je malokalibrski naboj z robnim vžigom namenjen lovu na male živali ali športnemu streljanju.
Novo!!: Neprebojni jopič in .22 LR · Poglej več »
.357 Magnum
.357 Magnum je revolverski naboj, ki ga je izdelalo podjetje Smith & Wesson iz ZDA leta 1934.
Novo!!: Neprebojni jopič in .357 Magnum · Poglej več »
.40 Smith & Wesson
Naboj.40 Smith & Wesson je naslednik močnejšega naboja 10 mm Auto.
Novo!!: Neprebojni jopič in .40 Smith & Wesson · Poglej več »
.45 ACP
Naboj.45 ACP (tudi 11,43×23) je nastal v ZDA v delavnicah Johna Browninga za potrebe Kopenske vojske ZDA.
Novo!!: Neprebojni jopič in .45 ACP · Poglej več »
9×17 Browning
9×17 Browning (znan tudi kot 9 mm kratki,.380 ACP ali 9 mm Browning) je pištolski naboj, ki ga je leta 1908 v Belgiji razvil Američan John Moses Browning.
Novo!!: Neprebojni jopič in 9×17 Browning · Poglej več »
9×19 Parabellum
Naboj 9×19 Parabellum (imenovan tudi 9×19 Luger, 9 mm dolgi ipd.) je nastal leta 1902 v nemški tovarni DWM.
Novo!!: Neprebojni jopič in 9×19 Parabellum · Poglej več »
