Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Nemška demokratična republika

Index Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Kazalo

  1. 59 odnosi: Adventizem, Auferstanden aus Ruinen, Šlezija, Berlin, Berlinski zid, Berlinski zračni most, Brandenburg, Chemnitz, Cottbus, Država, Dresden, Druga svetovna vojna, Erfurt, Erich Honecker, Frankfurt ob Odri, Halle, Saška - Anhalt, ISO 3166, Karitas, Katolištvo, Kvekerji, Leipzig, Lužiščina, Luteranstvo, Magdeburg, Marksizem-leninizem, Mecklenburg - Predpomorjanska, Mihail Gorbačov, Moravska cerkev, Nemčija, Nemščina, Nemška zvezna dežela, Okupacija, Organizacija združenih narodov, Paul Tillich, Poljska, Pomorjansko, Potsdam, Potsdamska konferenca, Protestantizem, Reformacija, Rostock, Saška, Saška - Anhalt, Seznam nemških politikov, Seznam propadlih držav, Socializem, Sovjetska zveza, Splav, Stasi, Turingija, ... Razširi indeks (9 več) »

  2. Bivše države v Evropi
  3. Bivše socialistične republike
  4. Komunistične države
  5. Vzhodni blok

Adventizem

Adventizem (let. advent pomeni prihod) je protestantska verska skupnost, ki svoje verovanje utemeljuje izključno na Svetem pismu in napoveduje skorajšnji Jezusov drugi prihod.

Poglej Nemška demokratična republika in Adventizem

Auferstanden aus Ruinen

Vstali iz ruševin je bila državna himna Nemške demokratične republike.

Poglej Nemška demokratična republika in Auferstanden aus Ruinen

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Poglej Nemška demokratična republika in Šlezija

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Nemška demokratična republika in Berlin

Berlinski zid

Potek Berlinskega zidu Berlinski zid (uradno ime, v prevodu antifašistična zaščitna ovira), je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.

Poglej Nemška demokratična republika in Berlinski zid

Berlinski zračni most

C-54 med pristajanjem na letališču Tempelhof (1948). Ker so piloti med pristajanjem pogosto odmetavali sladkarije, so letala otroci imenovali "rozinovi bombniki". Berlinski zračni most je bil ukrep, ki sta ga sprejeli vladi ZDA in Združenega kraljestva v odgovor na sovjetsko zaporo Berlina.

Poglej Nemška demokratična republika in Berlinski zračni most

Brandenburg

Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).

Poglej Nemška demokratična republika in Brandenburg

Chemnitz

Chemnitz (od 1953 do 1990: Karl-Marx-Stadt,  'mesto Karla Marxa') je tretje največje mesto v nemški zvezni državi Saška za Leipzigom in Dresdnom.

Poglej Nemška demokratična republika in Chemnitz

Cottbus

Cottbus (lužiško Chóśebuz, poljsko Chociebuż, staronemško Kottbus) je univerzitetno mesto z okoli 100.000 prebivalci v nemški zvezni deželi Brandenburg, okoli 125 km jugovzhodno od Berlina ob reki Spree in je središče spodnjih Lužiških Srbov (Spodnja Lužica).

Poglej Nemška demokratična republika in Cottbus

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.

Poglej Nemška demokratična republika in Država

Dresden

Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.

Poglej Nemška demokratična republika in Dresden

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Poglej Nemška demokratična republika in Druga svetovna vojna

Erfurt

Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.

Poglej Nemška demokratična republika in Erfurt

Erich Honecker

Erich Honecker, nemški komunistični politik, * 25. avgust 1912, Neunkrichen, Nemško cesarstvo † 29. maj 1994, Santiago de Chile.

Poglej Nemška demokratična republika in Erich Honecker

Frankfurt ob Odri

Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.

Poglej Nemška demokratična republika in Frankfurt ob Odri

Halle, Saška - Anhalt

Halle (tudi Halle an der Saale) je z okoli 240.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saška - Anhalt (malenkost pred glavnim mestom Magdeburgom).

Poglej Nemška demokratična republika in Halle, Saška - Anhalt

ISO 3166

ISO 3166 je mednarodni standard ISO za geografsko kodiranje imen držav ter njihovih odvisnih področij.

Poglej Nemška demokratična republika in ISO 3166

Karitas

Karitas je mednarodna organizacija za humanitarno pomoč Rimskokatoliške cerkve.

Poglej Nemška demokratična republika in Karitas

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Poglej Nemška demokratična republika in Katolištvo

Kvekerji

George Fox, ustanovitelj sekte Kvekerji (iz angleške besede to quake - trepetati) so privrženci verske sekte »Society of Friends« (Prijateljska družba), ki jo je sredi 17. stoletja v Angliji ustanovil George Fox.

Poglej Nemška demokratična republika in Kvekerji

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Poglej Nemška demokratična republika in Leipzig

Lužiščina

Pojem lúžiščina ali lúžiška sŕbščina (zgodovinsko nemško Wendisch) vključuje pravzaprav dva sorodna zahodnoslovanska jezika (gornjelužiška srbščina in dolnjelužiška srbščina), ki ju ne smemo zamenjevati z južnoslovansko srbščino.

Poglej Nemška demokratična republika in Lužiščina

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Poglej Nemška demokratična republika in Luteranstvo

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Poglej Nemška demokratična republika in Magdeburg

Marksizem-leninizem

poštni znamki Marksizem-leninizem je komunistična ideologija in glavno komunistično gibanje 20.

Poglej Nemška demokratična republika in Marksizem-leninizem

Mecklenburg - Predpomorjanska

Mecklenburg - Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.

Poglej Nemška demokratična republika in Mecklenburg - Predpomorjanska

Mihail Gorbačov

Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.

Poglej Nemška demokratična republika in Mihail Gorbačov

Moravska cerkev

Božjega jagnjeta v Kapeli Nejsvetejše Trojice Moravske cerkve, Winston-Salem, USA, Severna Karolina Moravski bratje ali Moravská cerkev (nemško Herrnhuter Brüdergemeine, latinsko Unitas Fratrum) je evangeličanska cerkev, ki je samostojni del mednarodne Skupnosti bratovščine (latinsko Unitas Fratrum).

Poglej Nemška demokratična republika in Moravska cerkev

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Nemška demokratična republika in Nemčija

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Nemška demokratična republika in Nemščina

Nemška zvezna dežela

Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.

Poglej Nemška demokratična republika in Nemška zvezna dežela

Okupacija

Okupácija ali zasédba je vojaško dejanje, v katerem sile ene države zasedejo oz.

Poglej Nemška demokratična republika in Okupacija

Organizacija združenih narodov

New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.

Poglej Nemška demokratična republika in Organizacija združenih narodov

Paul Tillich

Paul Johannes Tillich, nemško-ameriški teolog in filozof, * 20. avgust 1886, † 22. oktober 1965.

Poglej Nemška demokratična republika in Paul Tillich

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Nemška demokratična republika in Poljska

Pomorjansko

Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.

Poglej Nemška demokratična republika in Pomorjansko

Potsdam

Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.

Poglej Nemška demokratična republika in Potsdam

Potsdamska konferenca

Andrej Gromiko, državni sekretar ZDA James F. Byrnes in sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov. Druga vrsta: Trumanov pomočnik Harry Vaughan, ruski prevajalec Charles Bohlen, Trumanov pomočnik James K. Vardaman, Jr. in Charles Griffith Ross Stalin, Truman in Churchill na potsadmski konferenci Clement Attlee, Harry Truman in Josif Stalin na potsadmski konferenci Potsdamska konferenca je potekala na Cecilienhofu, domu princa Wilhelma Hohenzollerna, v Potsdamu, Nemčija, od 17.

Poglej Nemška demokratična republika in Potsdamska konferenca

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Nemška demokratična republika in Protestantizem

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Nemška demokratična republika in Reformacija

Rostock

Rostock je mesto in mestni okraj v Nemčiji.

Poglej Nemška demokratična republika in Rostock

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Poglej Nemška demokratična republika in Saška

Saška - Anhalt

Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.

Poglej Nemška demokratična republika in Saška - Anhalt

Seznam nemških politikov

Seznam nemških politikov.

Poglej Nemška demokratična republika in Seznam nemških politikov

Seznam propadlih držav

Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).

Poglej Nemška demokratična republika in Seznam propadlih držav

Socializem

Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.

Poglej Nemška demokratična republika in Socializem

Sovjetska zveza

Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.

Poglej Nemška demokratična republika in Sovjetska zveza

Splav

Splav ali abortus je prekinitev zgodnje nosečnosti, ki se konča s smrtjo ploda in ne s porodom.

Poglej Nemška demokratična republika in Splav

Stasi

Ministrstvo za državno varnost (MfS), na splošno poznano kot Stasi (okrajšano za Staatssicherheit, to je Državno varnost), je bila uradna državnovarnostna služba v Nemški demokratični republiki, ustanovljena 8.

Poglej Nemška demokratična republika in Stasi

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Poglej Nemška demokratična republika in Turingija

Varšavski pakt

Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).

Poglej Nemška demokratična republika in Varšavski pakt

Vojne reparacije

Vojne reparacije (tudi vojna odškodnina) je odškodnina, ki jo po vojni plača ena stran drugi.

Poglej Nemška demokratična republika in Vojne reparacije

Vzhodnonemška vstaja (1953)

Sovjetski tank v Leipzigu 17. junija 1953 Vzhodnonemška vstaja leta 1953 se je začela 16.

Poglej Nemška demokratična republika in Vzhodnonemška vstaja (1953)

Walter Ulbricht

Walter Ulbricht (Ernst Paul Walter Ulbricht), nemški komunistični politik, * 30. junij 1893, Leipzig, Nemško cesarstvo, † 1. avgust 1973, Groß Dölln pri Templinu, Nemška demokratična republika.

Poglej Nemška demokratična republika in Walter Ulbricht

Willi Stoph

Willi Stoph, nemški politik, * 9. julij 1914, † 13. april 1999 Stoph je bil predsednik sveta ministrov (vlade) Nemške demokratične republike med letoma 1964 in 1973 ter med 1976 in 1989, vmes pa predsednik Državnega sveta NDR (telo, ki je imelo vlogo kolektivnega državnega poglavarja).

Poglej Nemška demokratična republika in Willi Stoph

Zavezniški nadzorni svet

Zavezniški nadzorni svet (Allied Control Council) je bil 14.

Poglej Nemška demokratična republika in Zavezniški nadzorni svet

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Poglej Nemška demokratična republika in Združene države Amerike

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.

Poglej Nemška demokratična republika in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Poglej Nemška demokratična republika in Zgodovina Nemčije

Glej tudi

Bivše države v Evropi

Bivše socialistične republike

Komunistične države

Vzhodni blok

Prav tako znan kot DDR, Deutsche Demokratische Republik, NDR, Vzhodna Nemčija.

, Varšavski pakt, Vojne reparacije, Vzhodnonemška vstaja (1953), Walter Ulbricht, Willi Stoph, Zavezniški nadzorni svet, Združene države Amerike, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Zgodovina Nemčije.