Kazalo
24 odnosi: Agezilaj II., Ahemenidsko cesarstvo, Amirtej, Antična Šparta, Bazalt, Bližnji vzhod, Ciper, Diodor Sicilski, Faraon, Hakor, Horovo ime, Karnak, Louvre, Maneton, Nil, Psametik II., Psamut, Rim, Rodos, Sakara, Sfinga, Stari Egipt, Triera, Ušabti.
- Faraoni Devetindvajsete egipčanske dinastije
- Rojeni v 5. stoletju pr. n. št.
- Umrli leta 393 pr. n. št.
Agezilaj II.
Agezilaj II. (grško, Agesílaos), špartanski kralj, * 444 pr. n. št., Šparta, Lakonija, Grčija, † 360 pr. n. št., Libija.
Poglej Neferit I. in Agezilaj II.
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Neferit I. in Ahemenidsko cesarstvo
Amirtej
Amirtej ali Amenirdisu iz Saisa je edini faraon egipčanske 28.
Poglej Neferit I. in Amirtej
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Neferit I. in Antična Šparta
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Neferit I. in Bazalt
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Neferit I. in Bližnji vzhod
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Neferit I. in Ciper
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Neferit I. in Diodor Sicilski
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Neferit I. in Faraon
Hakor
Hakor, Ahoris ali Akoris je bil egipčanski faraon iz 29.
Poglej Neferit I. in Hakor
Horovo ime
Horovo ime je najstarejši znani heraldični greben in eno od petih velikih imen staroegipčanskih vladarjev.
Poglej Neferit I. in Horovo ime
Karnak
Tempeljski kompleks Karnak, znan kot Karnak, sestavlja veliko propadlih templjev, kapel, stebrov in drugih zgradb.
Poglej Neferit I. in Karnak
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Neferit I. in Louvre
Maneton
Maneton (ali) je bil domnevno egipčanski svečenik iz Sebenita (egipčansko Tjebnutjer), ki je živel v ptolemajskem obdobju v zgodnjem 3.
Poglej Neferit I. in Maneton
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Neferit I. in Nil
Psametik II.
Psametik II. je bil faraon Šestindvajsete egipčanske dinastije, ki je vladal od leta 595 pr.
Poglej Neferit I. in Psametik II.
Psamut
Psamut, helenizirano iz egipčanskega Pašerienmut, je bil faraon Starega Egipta iz 29.
Poglej Neferit I. in Psamut
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Neferit I. in Rim
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Neferit I. in Rodos
Sakara
Sakara (arabsko سقارة) je obširno starodavno pokopališče (nekropola) staroegipčanske prestolnice Memfis.
Poglej Neferit I. in Sakara
Sfinga
Sfinga ima več pomenov.
Poglej Neferit I. in Sfinga
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Neferit I. in Stari Egipt
Triera
250px Triera, tudi trirema ali troveslača (grško Τριήρης triērēs, latinsko: trirēmis), je bila pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel.
Poglej Neferit I. in Triera
Ušabti
Ušabti (tudi šabti ali šavabti, staroegipčansko v množini ušabtiu) je bila pogrebna figura, ki se je uporabljala v starem Egiptu že od Srednjega kraljestva naprej kot utelešenje mrtvega.
Poglej Neferit I. in Ušabti