Kazalo
16 odnosi: Čas, Jug, Kot, Nadglavišče, Nebesna krogla, Nebesni koordinatni sistem, Nebesni pol, Nebesno telo, Obzorje, Podnožišče, Poldnevnik, Ravnina, Rektascenzija, Sever, Siderski čas, Veliki krog.
- Krog
- Nebesni koordinatni sistem
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Poglej Nebesni poldnevnik in Čas
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Nebesni poldnevnik in Jug
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Nebesni poldnevnik in Kot
Nadglavišče
Nadglavíšče (tudi zenít) je v astronomiji točka na nebu, ki je navidezno neposredno nad opazovalcem.
Poglej Nebesni poldnevnik in Nadglavišče
Nebesna krogla
ekvatorialnega koordinatnega sistema. Nebésna krogla ali nebésna sféra je navidezna vrteča se krogla, ki ima (običajno) svoje središče v središču Zemljo, na kroglo pa so preslikana vsa nebesna telesa.
Poglej Nebesni poldnevnik in Nebesna krogla
Nebesni koordinatni sistem
Nebésni koordinatni sistem je sferni koordinatni sistem, ki ga uporabljamo v astronomiji za določanje lege nebesnih teles.
Poglej Nebesni poldnevnik in Nebesni koordinatni sistem
Nebesni pol
Položaj severnega in južnega nebesnega pola za opazovalca na severnih zemljepisnih širinah. Kroženje cirkumpolarnih zvezd okoli severnega nebesnega pola. Za en krog zvezde potrebujejo 24 ur. Nebesni pol je točka na nebesni krogli, kjer podaljšek Zemljine vrtilne osi seka navidezno nebesno kroglo.
Poglej Nebesni poldnevnik in Nebesni pol
Nebesno telo
Nebésno teló je togo telo, zlasti v Osončju, lahko pa pomeni tudi zvezdo in galaksijo.
Poglej Nebesni poldnevnik in Nebesno telo
Obzorje
morski gladini Endeavour leta 2002 Obzórje (tudi horizónt) je črta, ki se vidi s točke opazovališča in, ki loči zemeljsko površje od neba.
Poglej Nebesni poldnevnik in Obzorje
Podnožišče
obzorja. Podnožíšče (tudi nadír, النظي: nadir, nazir, natir /es-semt/ – nasproten) je v astronomiji točka na nebesni krogli, ležeča navidezno neposredno pod opazovalcem, natančneje točka na nebu z nebesno višino enako –90°.
Poglej Nebesni poldnevnik in Podnožišče
Poldnevnik
Poldnevniki - zeleno je označen ekvator Poldnevniki ali meridiani so navidezne polovice krožnic na Zemljini površini, ki povezujejo severni in južni tečaj.
Poglej Nebesni poldnevnik in Poldnevnik
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Nebesni poldnevnik in Ravnina
Rektascenzija
Ekvatorski koordinatni sistem Rektascenzija (označena z Ra ali α) je lok nebesnega ekvatorja merjen od točke pomladišča do časovne krožnice nebesnega telesa, merjen v smeri nasprotni urinemu kazalcu.
Poglej Nebesni poldnevnik in Rektascenzija
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Nebesni poldnevnik in Sever
Siderski čas
Primerjava zvezdnega in Sončevega dneva. V zgornjem delu so prikazane lege Zemlje in Sonca ter smeri proti zelo oddaljeni zvezdi. V spodnjem delu (pravokotniki) pa vidimo lege zvezde (rdeči krog) in Sonca (rumeni krog) na nebu. Levi pravokotnik prikazuje Sonce in zvezdo v istočasni kulminaciji, v srednjem pravokotniku je v kulminaciji samo oddaljena zvezda (srednji zvezdni čas), Zemlja se mora še malo zavrteti, da pride Sonce v kulminacijo in dobimo desno sliko, kjer se konča Sončev dan.
Poglej Nebesni poldnevnik in Siderski čas
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Nebesni poldnevnik in Veliki krog