Kazalo
16 odnosi: Coxeter-Dinkinov diagram, Dieder, Dvokotnik, Evklidska geometrija, Hozoeder, Izrojenost (matematika), Kot, Mnogokotnik, Oglišče, Pravilni mnogokotnik, Schläflijev simbol, Sferna geometrija, Sferni polieder, Stranica, Veliki krog, 1 (število).
- 1 (število)
Coxeter-Dinkinov diagram
Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne končne Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinovi diagrami za osnovne afine Coxeterjeve grupe. Coxeter-Dinkinov diagram (tudi Coxeterjev diagram ali Coxeterjev graf) je graf, ki ima s številkami označene stranice (imenujejo se veje) s katerimi se prikaže prostorske odnose med zbirko zrcal oziroma odbojnih hiperravnin.
Poglej Enokotnik in Coxeter-Dinkinov diagram
Dieder
Dieder je vrsta poliedra, ki ga sestavljata dva mnogokotnika, ki imata skupno množico robov.
Poglej Enokotnik in Dieder
Dvokotnik
Izrojeni dvokotnik z dvema sovpadajočima stranicama z istima ogliščema sferi Dvókótnik (grško digon) je v geometriji neravninski lik z dvema stranicama in dvema ogliščema.
Poglej Enokotnik in Dvokotnik
Evklidska geometrija
Evklídska geometríja (tudi Evklídova geometríja, zastarelo evklídična geometríja, včasih tudi parabólična geometríja) je geometrija zasnovana na delu Evklida iz Aleksandrije.
Poglej Enokotnik in Evklidska geometrija
Hozoeder
lunami, ki bi jih videli, če bi odstranili bele kroge na koncu. Hozoeder je v geometriji teselacija lun na sferni ploskvi, tako da vsaki luni pripadata po dve presečišči.
Poglej Enokotnik in Hozoeder
Izrojenost (matematika)
Izrojenost (tudi degeneriranost) v matematiki predstavlja mejni primer, v katerem se razred matematičnih objektov spremeni tako, da pripada drugemu (običajno) enostavnejšemu razredu objektov.
Poglej Enokotnik in Izrojenost (matematika)
Kot
Ostri kot Pravi kot Topi kot Iztegnjeni kot Vdrti kot Polni kot Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem.
Poglej Enokotnik in Kot
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Enokotnik in Mnogokotnik
Oglišče
Šestkotnik ima 6 oglišč Petstrana piramida ima 6 oglišč, zgornje oglišče imenujemo tudi vrh Oglíšče v ravninski geometriji je točka, kjer se stikata dve stranici geometrijskega lika (mnogokotnika).
Poglej Enokotnik in Oglišče
Pravilni mnogokotnik
Pravilni mnogokotnik ali pravilni večkotnik je mnogokotnik, ki ima vse stranice enako dolge in vse kote med seboj skladne.
Poglej Enokotnik in Pravilni mnogokotnik
Schläflijev simbol
oglišča. Schläflijev simbol je v geometriji oznaka, ki ima obliko in definira pravilne politope in teselacije.
Poglej Enokotnik in Schläflijev simbol
Sferna geometrija
Na krogli vsota kotov trikotnika ni enaka 180°. Krogla ni evklidski prostor, samo lokalno so zakoni evklidske geometrije dober približek. V majhnih trikotnikih na površini zemlje je vsota kotov trikotnika zelo blizu 180º. Površino krogle lahko prikažemo kot dele dvorazsežne površine.
Poglej Enokotnik in Sferna geometrija
Sferni polieder
Najbolj znan sferni polieder je nogometna žoga, ki se jo lahko predstavlja kot sferni prisekani ikozaeder. Sferni polieder v matematiki pomeni tlakovanje sfere.
Poglej Enokotnik in Sferni polieder
Stranica
Stranice ''a'' in ''b'' v pravokotniku Straníca je daljica, ki omejuje geometrijski lik.
Poglej Enokotnik in Stranica
Veliki krog
hemisferi Sled letalske poti po velikem krogu (zgoraj), sled tokovnega curka (spodaj) Véliki króg (tudi ortodromíja) je krožnica na površini krogle, oziroma na sferi, ki ima enak obseg kot krogla ali sfera.
Poglej Enokotnik in Veliki krog
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Enokotnik in 1 (število)
Glej tudi
1 (število)
Prav tako znan kot Henagon, Monogon.