Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Miran Marušič

Index Miran Marušič

Miran Marušič, slovenski agronom, * 6. marec 1924, Šempeter pri Gorici, Kraljevina Italija, † 1999.

Kazalo

  1. 21 odnosi: Agronomija, Agronomska fakulteta v Zagrebu, Ajševica, Šempeter pri Gorici, Diploma, Kraljevina Italija, Lože, Vipava, Magister, Poreč, Primorska, Sadjarstvo, Seča, Seznam slovenskih agronomov, Slovenci, Vinarstvo, Vinogradništvo, Vinska trta, Zagreb, 1924, 1999, 6. marec.

Agronomija

Agronomija je veda o obdelovanju zemlje (poljedelstvu) in o kmetijstvu nasploh.

Poglej Miran Marušič in Agronomija

Agronomska fakulteta v Zagrebu

Agronomska fakulteta (izvirno hrvaško Agronomski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.

Poglej Miran Marušič in Agronomska fakulteta v Zagrebu

Ajševica

Ajševica je naselje z 265 prebivalci v Mestni občini Nova Gorica, jugovzhodno od mesta.

Poglej Miran Marušič in Ajševica

Šempeter pri Gorici

Šempeter pri Gorici (ponekod napačno imenovan Šempeter pri Novi Gorici, po domače tudi samo Šempeter) je mesto z okoli 3.700 prebivalci (2020) v Sloveniji, središče Občine Šempeter - Vrtojba s 6.300 prebivalci.

Poglej Miran Marušič in Šempeter pri Gorici

Diploma

Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.

Poglej Miran Marušič in Diploma

Kraljevina Italija

Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.

Poglej Miran Marušič in Kraljevina Italija

Lože, Vipava

Lože so naselje v Občini Vipava.

Poglej Miran Marušič in Lože, Vipava

Magister

Magister (iz latinskega magister, učitelj) je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Miran Marušič in Magister

Poreč

Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.

Poglej Miran Marušič in Poreč

Primorska

Primorska narečna skupina 1 – Šavrinsko narečje Vir: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Primórska (tudi Slovensko primorje in primorska Slovenija) je zahodni del slovenskega naselitvenega prostora.

Poglej Miran Marušič in Primorska

Sadjarstvo

Južnem Tirolskem Sadjarstvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem sadnega drevja in pridelovanjem sadja.

Poglej Miran Marušič in Sadjarstvo

Seča

Seča je razloženo, večinoma urbanizirano obmorsko naselje v Slovenski Istri s 1250 prebivalci (2020) v Občini Piran, deloma tudi ob obali Piranskega zaliva.

Poglej Miran Marušič in Seča

Seznam slovenskih agronomov

Seznam slovenskih agronomov.

Poglej Miran Marušič in Seznam slovenskih agronomov

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Miran Marušič in Slovenci

Vinarstvo

Goriških Brdih »Prevleka« tropin na površini rdečega vina Vinarstvo ali vinifikacija pomeni proizvodnjo vina in obsega vse postopke od izbire grozdja do ustekleničenja gotovega vina.

Poglej Miran Marušič in Vinarstvo

Vinogradništvo

Škalcah pri Slovenskih Konjicah Jeruzalemske gorice Vinogradništvo je gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vinske trte in pridelovanjem grozdja.

Poglej Miran Marušič in Vinogradništvo

Vinska trta

Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.

Poglej Miran Marušič in Vinska trta

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Miran Marušič in Zagreb

1924

1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Miran Marušič in 1924

1999

1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Miran Marušič in 1999

6. marec

6.

Poglej Miran Marušič in 6. marec