Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Airedalec, Akita inu, Avstralski govedar, Avstrija, Živinoreja, Čivava, Basenji, Belgija, Domača ovca, Domači pes, Francija, Glodavci, Jazbec, Kanaanski pes, Kavalir kralja Karla, Kinologija, Kost, Kraški ovčar, Labradorec, Lhasa apso, Lov, Miš, Mops, Navadna lisica, Nemčija, Nizozemska, Pasja pasma, Podgana, Pomeranec, Prva svetovna vojna, Puščava, Ročno strelno orožje, Rodezijski grebenar, Saluki, Shiba inu, Sibirski haski, Stepa, Terier, Vid, Voh.
Airedalec
Airedalski terier (angleško Airedale Terrier) je največji med terierji.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Airedalec · Poglej več »
Akita inu
Akita inu ali japonska akita (»Inu« v japonščini pomeni pes) je pasma psa velike rasti, ki izvira iz Japonske.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Akita inu · Poglej več »
Avstralski govedar
Avstralski govedar ali preprosto govedar je pastirska pasma, ki je bila prvotno razvita v Avstraliji za pašnjo živine na dolgih razdaljah po težkem terenu.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Avstralski govedar · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Avstrija · Poglej več »
Živinoreja
Govedo na živinorejski farmi Živinoreja je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo domačih živali, in sicer z namenom pridobivanja prehranskih proizvodov (mlečni izdelki, meso...), samih živali za delovno živino, surovin za oblačila in obutev (usnje, volna...) ter gnoja (za potrebe gnojenja).
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Živinoreja · Poglej več »
Čivava
Brez opisa.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Čivava · Poglej več »
Basenji
Basenji je pasma lovskega psa, ki je bil vzgojen za zganjanje živine v srednji Afriki. Njegov vzdevek 'nelajajoči pes' je nastal zaradi njegovega laježa, ki je podoben jodlanju, imenovan »baroo«.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Basenji · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Belgija · Poglej več »
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Domača ovca · Poglej več »
Domači pes
Domači pès (znanstveno ime Canis lupus familiaris) je štirinožni sesalec iz družine psov, podvrsta volka, ki so jo udomačili pred skoraj 15.000 leti in je bil prva udomačena žival.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Domači pes · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Francija · Poglej več »
Glodavci
Glodavci (znanstveno ime Rodentia, iz latinščine rodere - »gristi«) so red sesalcev, v katerega uvrščamo skoraj 2300 danes živečih vrst.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Glodavci · Poglej več »
Jazbec
Jázbec je kratkonogi vsejedec iz družine Mustelidae, ki vključuje tudi vidre, podlasice in rosomahe.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Jazbec · Poglej več »
Kanaanski pes
Kanaanski pes je pasma psa, v Izraelu znana kot Kelev K'naani, ki je po izgledu tipični divji pes (pariarh).
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Kanaanski pes · Poglej več »
Kavalir kralja Karla
Kavalir kralja Karla ali Karlov kavalir je majhna pasma psov, ki je nastala v 13. stoletju v Angliji.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Kavalir kralja Karla · Poglej več »
Kinologija
Kinologíja (iz grščine: κύων (rod. κύνος), kyn, »pes«; in λόγος, logos, »veda, znanje«) je skupno ime za dejavnost ljudi, ki se ukvarjajo z vzrejo domačih psov oz.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Kinologija · Poglej več »
Kost
Številne kosti različnih oblik tvorijo človekovo stopalo Kost je trden organ, ki tvori del okostja pri vretenčarjih.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Kost · Poglej več »
Kraški ovčar
Kraški ovčar ali kraševec je edina slovenska avtohtona pasma psa.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Kraški ovčar · Poglej več »
Labradorec
Labradorec prikazuje svojo gibčnost Labradorec je pasma psa.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Labradorec · Poglej več »
Lhasa apso
250px Lhasa apso je majhen (25 – 28 cm) dolgodlak pes, ki izhaja iz Tibeta.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Lhasa apso · Poglej več »
Lov
Slika Hermanna Giesla, ki prikazuje lov Lov je dejavnost iskanja, opazovanja, zasledovanja, vabljenja in čakanja divjadi s ciljem upleniti divjad ali odloviti divjad živo ter pobiranje divjadi ali njenih delov.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Lov · Poglej več »
Miš
Miš v naravnem okolju Miš (znanstveno ime Mus) je majhen, pogosto škodljiv glodavec, z dolgim, golim repom, ki se hrani z živili, poljskimi pridelki.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Miš · Poglej več »
Mops
Mops je pasma s posebnimi fizičnimi značilnostmi.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Mops · Poglej več »
Navadna lisica
Navádna lisíca ali rdéča lisíca (znanstveno ime Vulpes vulpes) je zelo prilagodljiv sesalec iz družine psov (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Navadna lisica · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Nemčija · Poglej več »
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Nizozemska · Poglej več »
Pasja pasma
Kolaž, ki prikazuje raznolikost pasjih pasem. Pasja pasma ali pasma psa je določena linija tesno sorodnih in na videz podobnih domačih psov, ki so jo ljudje načrtno gojili, da bi psi bili zmožni opravljanja specifičnih nalog, kot so zganjanje živine, lovljenje, varovanje in družabništvo.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Pasja pasma · Poglej več »
Podgana
Podgane (znanstveno ime Rattus) spadajo med sesalce (natančneje med glodavce).
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Podgana · Poglej več »
Pomeranec
Mladič Pomeranec je pasma psa.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Pomeranec · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Puščava · Poglej več »
Ročno strelno orožje
Dolgocevno orožje Ročno strelno orožje (tudi samo strelno orožje) je vsako orožje, ki se ga drži v rokah, ne potrebuje podstavka in uporablja energijo za izstrelitev projektila/izstrelka.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Ročno strelno orožje · Poglej več »
Rodezijski grebenar
Rodezijski grebenar je pasma psov, ki izvirajo iz afriške države Rodezije.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Rodezijski grebenar · Poglej več »
Saluki
Saluki, včasih tudi perzijski hrt, velja za verjetno nastarejšo pasmo psov na svetu.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Saluki · Poglej več »
Shiba inu
je ena od šestih in najmanjša od avtohtonih japonskih pasem špicov, in je bil prvotno vzgojen kot lovski pes za lov na medvede, jelene, divje prašiče in ptice.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Shiba inu · Poglej več »
Sibirski haski
Sibírski háski (tudi ~ husky) je volčji, srednje velik pes, težak od 16 do 27 kg in z višino pleč od 51 do 60 centimetrov.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Sibirski haski · Poglej več »
Stepa
Stepa v zahodnem Kazahstanu zgodaj spomladiStepa je v fizični geografiji ekoregija, za katero so značilne velike s travo poraščene ravnine brez dreves, ta pa uspevajo le ob vodnih telesih.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Stepa · Poglej več »
Terier
Tribarvni terier, verjetno mešanec, ki ponazarja več značilnosti skupine, vključno s tendenco po kopanju Terierji so psi, ki so jih prvotno uporabljali predvsem za lov pa tudi pasje boje.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Terier · Poglej več »
Vid
Víd je čut za zaznavanje svetlobe in njeno interpretacijo (»gledanje«).
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Vid · Poglej več »
Voh
Vóh je eden od petih čutov.
Novo!!: Mednarodna kinološka zveza in Voh · Poglej več »
Preusmerja sem:
FCI, Fédération Cynologique Internationale, Klasifikacija FCI, Klasifikacija po FCI.
