Kazalo
33 odnosi: Ajubidi, Alamut, Iran, Antiohija, Arabščina, Asasini, Atentat, Bizantinsko cesarstvo, Bodalo, Fortifikacija, Grad, Hama, Križar, Mameluki, Mongoli, Osmansko cesarstvo, Rimsko cesarstvo, Saladin, Selevkidsko cesarstvo, Sirija, Sredozemlje, Sultan, Sunitizem, Tripoli, Libanon, 1103, 1127, 1128, 1140, 1164, 1176, 1260, 1270, 1830, 2000.
- Mesta v Siriji
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Masjaf in Ajubidi
Alamut, Iran
Alamut leta 2008 Alamut ('orlovo gnezdo') je porušena trdnjava nizarske veje ismailcev (ismaelitov) v regiji Alamut v južnokaspijski provinci Kazvin v Iranu.
Poglej Masjaf in Alamut, Iran
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Masjaf in Antiohija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Masjaf in Arabščina
Asasini
Asasini (tudi Hašišini) so bili muslimanska verska in politična sekta.
Poglej Masjaf in Asasini
Atentat
Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.
Poglej Masjaf in Atentat
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Masjaf in Bizantinsko cesarstvo
Bodalo
Bodalo Keltsko bodalo z nožnico Bodalo je hladno orožje za bodenje, praviloma z ravnim, na obeh straneh nabrušenim rezilom.
Poglej Masjaf in Bodalo
Fortifikacija
Trdnjava Bovške Kluže Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Poglej Masjaf in Fortifikacija
Grad
pa tudi.
Poglej Masjaf in Grad
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Poglej Masjaf in Hama
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Masjaf in Križar
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Masjaf in Mameluki
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Masjaf in Mongoli
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Masjaf in Osmansko cesarstvo
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Masjaf in Rimsko cesarstvo
Saladin
Saladin (arabsko - Salah ad-Din Jusuf ibn Ajub), muslimanski vojskovodja in sultan kurdskega rodu, * 1137 ali 1138, Tikrit (današnji Irak), † 3. marec 1193, Damask (današnja Sirija).
Poglej Masjaf in Saladin
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Masjaf in Selevkidsko cesarstvo
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Masjaf in Sirija
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Masjaf in Sredozemlje
Sultan
Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.
Poglej Masjaf in Sultan
Sunitizem
Sunitizem (arabsko) je največja ločina islama, ki ji pripada skoraj 90 % muslimanov na svetu in je prevladujoča v večini muslimanskih držav.
Poglej Masjaf in Sunitizem
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.
Poglej Masjaf in Tripoli, Libanon
1103
1103 (MCIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Masjaf in 1103
1127
1127 (MCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Masjaf in 1127
1128
1128 (MCXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Masjaf in 1128
1140
1140 (MCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Masjaf in 1140
1164
1164 (MCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Masjaf in 1164
1176
1176 (MCLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Masjaf in 1176
1260
1260 (MCCLX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Masjaf in 1260
1270
1270 (MCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Masjaf in 1270
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Masjaf in 1830
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Masjaf in 2000
Glej tudi
Mesta v Siriji
Prav tako znan kot Masyaf, Misjaf, Misyaf, Musjaf, Musyaf.