Kazalo
17 odnosi: Arheologija, Bejrut, Franki, Grofija Edesa, Jeruzalemsko kraljestvo, Kadiša (dolina), Kneževina Antiohija, Križar, Libanon, Libanonsko gorovje, Mameluki, Maroniti, Mumija, Narodni muzej, Bejrut, Rokopis, Samostan Qozhaya, Speleologija.
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Maronitske mumije in Arheologija
Bejrut
Golobje skale, ''Raouché'', zahodno od mestnega polotoka Stavba libanonskega parlamenta na trgu Zvezda Promenada ob severni obali polotoka, znana kot ''Corniche'' Bêjrut je glavno mesto in obenem največje mesto v Libanonu.
Poglej Maronitske mumije in Bejrut
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Maronitske mumije in Franki
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Poglej Maronitske mumije in Grofija Edesa
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Maronitske mumije in Jeruzalemsko kraljestvo
Kadiša (dolina)
Dolina Kadiša (Qadisha), znana tudi kot soteska Kadiša ali vadi Kadiša (Ouadi Qadisha), je soteska, ki leži v okrožjih Bšari in Zgharta v Severnem guvernatu Libanona.
Poglej Maronitske mumije in Kadiša (dolina)
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Poglej Maronitske mumije in Kneževina Antiohija
Križar
Krížarji ali božji vitezi so bili vojščaki, ki so na poziv papeža sodelovali v križarskih vojnah, da bi iz rok muslimanov osvobodili sveto mesto Jeruzalem.
Poglej Maronitske mumije in Križar
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Maronitske mumije in Libanon
Libanonsko gorovje
Libanonsko gorovje (جَبَل لُبْنَان, jabal lubnān, sirsko ܛܘܪ ܠܒ݂ܢܢ,, ṭūr lewnōn; v preteklosti poimenovano tudi samo Libanon ali Libanonske gore) je gorovje v Libanonu, ki ločuje obalni pas na zahodu in dolino Beka v vzhodnem delu države.
Poglej Maronitske mumije in Libanonsko gorovje
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Maronitske mumije in Mameluki
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Maronitske mumije in Maroniti
Mumija
Mumija iz Britanskega muzeja v Londonu Mumija je fosilni ostanek sesalcev, še posebej ljudi, katerih koža in meso sta se ohranila, potem ko sta bila namerno oz.
Poglej Maronitske mumije in Mumija
Narodni muzej, Bejrut
Narodni muzej v Bejrutu (متحف بيروت الوطنيّ, Matḥaf Bayrūt al-waṭanī ali francosko Musée national de Beyrouth) je glavni arheološki muzej v Libanonu.
Poglej Maronitske mumije in Narodni muzej, Bejrut
Rokopis
Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.
Poglej Maronitske mumije in Rokopis
Samostan Qozhaya
Qozhaya (sirsko ܕܝܪܐ ܕܡܪܝ ܐܢܛܘܢܝܘܣ ܩܘܙܚܝܐ, دير مار أنطونيوس قزحيا), leži v okrožju Zgharta v Severnem governoratu Libanona.
Poglej Maronitske mumije in Samostan Qozhaya
Speleologija
Načrt Kačne jame iz 1896 Speleologija (poljudno tudi jamarstvo), je veda, ki s pomočjo različnih znanstvenih področij preučuje jame in jamska okolja.