Odpri v Google MapsKazalo
12 odnosi: Španija, Enklava in eksklava, Francija, Francoski departma, Iberci, Katalonija, Monumenta Germaniae Historica, Oppidum, Pyrénées-Orientales, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Vizigoti.
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Llívia in Španija
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Llívia in Enklava in eksklava
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Llívia in Francija
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Poglej Llívia in Francoski departma
Iberci
Ibêrci so bili domnevno hamitsko ljudstvo severnoafriškega izvora, ki se je v prvem tisočletju pr. n. št. naselilo na vzhodu Iberskega oziroma Pirenejskega polotoka, posebej v dolini reke Ebro, in se pomešalo s prvotnim prebivalstvom.
Poglej Llívia in Iberci
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Poglej Llívia in Katalonija
Monumenta Germaniae Historica
Naslovnica ''Diplomatum Imperii'' (Hannover, 1872) Monumenta Germaniae Historica (kratica MGH) je obsežna serija diplomatičnih izdaj zgodovinskih virov iz zgodovine Nemčije v času od propada Rimskega cesarstva do leta 1500.
Poglej Llívia in Monumenta Germaniae Historica
Oppidum
Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.
Poglej Llívia in Oppidum
Pyrénées-Orientales
Pyrénées-Orientales (katalonsko Pirineus Orientals, okcitansko Pirenèus Orientals, oznaka 66) je francoski departma ob Sredozemskem morju in meji z Andoro in Španijo, imenovan po Pirenejih.
Poglej Llívia in Pyrénées-Orientales
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Llívia in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Llívia in Srednjeevropski poletni čas
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Llívia in Vizigoti