Hitreje kot brskalnik!
86 odnosi: Akrostih, Andrej Bratuž, Argentina, Beneška Slovenija, Družina (časopis), Fašizem, Goriška brda, Gorica, Harmonija, Italija, Italijanščina, Jesen, Jesenice, Joža Lovrenčič, Kanalska dolina, Katja Mihurko Poniž, Kitica, Koncentracijsko taborišče, Kras, Livek, Lojze Bratuž, Lojzka Bratuž, Mavrica (revija), Mladika (razločitev), Mohorjeva družba, Nadškof, Pastirček, Pesnik, Premrl, Prva svetovna vojna, Rima, Severin Šali, Skladatelj, Slovenci, Slovenija, Soča, Sonetni venec (France Prešeren), Tine Debeljak, Tolmin, Učitelj, Vinko Beličič, Vinko Vodopivec, Zborovodja, 16. februar, 19. februar, 1910, 1927, 1928, 1929, 1932, ..., 1935, 1936, 1937, 1945, 1950, 1951, 1952, 1953, 1955, 1956, 1958, 1959, 1961, 1962, 1963, 1964, 1967, 1968, 1973, 1974, 1975, 1976, 1977, 1978, 1979, 1982, 1983, 1985, 1987, 1993, 1994, 1999, 2000, 2003, 27. december, 30. april. Razširi indeks (36 več) »
Akrostih
Akrostih je lahko.
Novo!!: Ljubka Šorli in Akrostih · Poglej več »
Andrej Bratuž
Andrej Bratuž, slovenski publicist, prosvetni delavec in skladatelj, * 27. november 1936, Gorica, † 19. november 2011, Gorica.
Novo!!: Ljubka Šorli in Andrej Bratuž · Poglej več »
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Novo!!: Ljubka Šorli in Argentina · Poglej več »
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Ljubka Šorli in Beneška Slovenija · Poglej več »
Družina (časopis)
Družina je slovenski katoliški tednik.
Novo!!: Ljubka Šorli in Družina (časopis) · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Ljubka Šorli in Fašizem · Poglej več »
Goriška brda
Goriška brda Goriška brda Goriška brda (tudi Brda) so del geografskega območja Posočja in ležijo ob meji med Slovenijo in Italijo.
Novo!!: Ljubka Šorli in Goriška brda · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Ljubka Šorli in Gorica · Poglej več »
Harmonija
Naslovnica zgodovinsko pomembne Rameaujeve knjige o harmoniji Harmonija (grško: αρμονια.
Novo!!: Ljubka Šorli in Harmonija · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Ljubka Šorli in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Ljubka Šorli in Italijanščina · Poglej več »
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Novo!!: Ljubka Šorli in Jesen · Poglej več »
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Ljubka Šorli in Jesenice · Poglej več »
Joža Lovrenčič
Joža Lovrenčič, slovenski pesnik, pisatelj in urednik, * 2. marec 1890, Kred, † 11. december 1952, Ljubljana.
Novo!!: Ljubka Šorli in Joža Lovrenčič · Poglej več »
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Novo!!: Ljubka Šorli in Kanalska dolina · Poglej več »
Katja Mihurko Poniž
Katja Mihurko Poniž, slovenska dramaturginja, literarna zgodovinarka in urednica, * 15. september 1972, Maribor.
Novo!!: Ljubka Šorli in Katja Mihurko Poniž · Poglej več »
Kitica
Kítica (tudi strófa, grško στροφή: strofé - obrat, obračaj, pregib) je v pesništvu največji sestavni del pesmi in glede na slog in razporeditev kitic lahko nato pesem definiramo.
Novo!!: Ljubka Šorli in Kitica · Poglej več »
Koncentracijsko taborišče
Sobe sovjetskih koncentracijskih taborišč Gulag Koncentracijsko taborišče (kratica KT) je posebna oblika taborišča oziroma organizacije, ki množično zapira nasprotnike; v skrajni obliki pa je namenjeno tudi njihovemu organiziranemu pobijanju.
Novo!!: Ljubka Šorli in Koncentracijsko taborišče · Poglej več »
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Novo!!: Ljubka Šorli in Kras · Poglej več »
Livek
Livek je naselje v Občini Kobarid.
Novo!!: Ljubka Šorli in Livek · Poglej več »
Lojze Bratuž
Lojze Bratuž, slovenski zborovodja, skladatelj in protifašist, * 17. februar 1902, Gorica, † 16. februar 1937, Gorica.
Novo!!: Ljubka Šorli in Lojze Bratuž · Poglej več »
Lojzka Bratuž
Lojzka Bratuž, slovenska literarna zgodovinarka in jezikoslovka, kulturna delavka v zamejskem prostoru na Goriškem, * 19. junij 1934, Gorica, Kraljevina Italija, † 4. maj 2019, Gorica, Italijanska republika.
Novo!!: Ljubka Šorli in Lojzka Bratuž · Poglej več »
Mavrica (revija)
261x261_pik Mavrica je mesečna katoliška revija, namenjena otrokom, staršem, katehetom in vzgojiteljem.
Novo!!: Ljubka Šorli in Mavrica (revija) · Poglej več »
Mladika (razločitev)
Mladika je lahko ime publikacij.
Novo!!: Ljubka Šorli in Mladika (razločitev) · Poglej več »
Mohorjeva družba
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.
Novo!!: Ljubka Šorli in Mohorjeva družba · Poglej več »
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Novo!!: Ljubka Šorli in Nadškof · Poglej več »
Pastirček
Pastirček, Mladinska knjiga, 1972 Pastirček je naslov slovenske ljudske pravljice.
Novo!!: Ljubka Šorli in Pastirček · Poglej več »
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Novo!!: Ljubka Šorli in Pesnik · Poglej več »
Premrl
Premrl je priimek več znanih Slovencev: (pisan tudi Premerl).
Novo!!: Ljubka Šorli in Premrl · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Ljubka Šorli in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rima
Rima je vrsta stika, kjer se ponavljajo čim bolj podobni končni glasovi dveh ali več besed, ki so si prostorsko ali časovno dovolj sosednje, bodisi v verzu ali v nevezanem govoru.
Novo!!: Ljubka Šorli in Rima · Poglej več »
Severin Šali
Severin Šali, slovenski pesnik in prevajalec, * 22. oktober 1911, Podlisec pri Dobrniču, Slovenija, † 24. oktober 1992, Novo mesto.
Novo!!: Ljubka Šorli in Severin Šali · Poglej več »
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Novo!!: Ljubka Šorli in Skladatelj · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Ljubka Šorli in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Ljubka Šorli in Slovenija · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: Ljubka Šorli in Soča · Poglej več »
Sonetni venec (France Prešeren)
Prvotna izdaja Sonétni vênec je pesniška oblika in naslov pesmi, ki jo je France Prešeren napisal v drugi polovici leta 1833, objavljena pa je bila 22.
Novo!!: Ljubka Šorli in Sonetni venec (France Prešeren) · Poglej več »
Tine Debeljak
Tine (Valentin) Debeljak, slovenski literarni kritik, prevajalec, urednik in pesnik, * 27. april 1903, Škofja Loka, † 20. januar, 1989, Buenos Aires.
Novo!!: Ljubka Šorli in Tine Debeljak · Poglej več »
Tolmin
cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Novo!!: Ljubka Šorli in Tolmin · Poglej več »
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Novo!!: Ljubka Šorli in Učitelj · Poglej več »
Vinko Beličič
Vinko Beličič, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist, * 19. avgust 1913, Črnomelj, † 27. september 1999, Opčine.
Novo!!: Ljubka Šorli in Vinko Beličič · Poglej več »
Vinko Vodopivec
Vinko Vodopivec, slovenski rimskokatoliški duhovnik in skladatelj, * 16. januar 1878, Ročinj, † 29. julij 1952, Vipava, pokopan v Kromberku.
Novo!!: Ljubka Šorli in Vinko Vodopivec · Poglej več »
Zborovodja
Zborovodja je dirigent pevskega zbora.
Novo!!: Ljubka Šorli in Zborovodja · Poglej več »
16. februar
16.
Novo!!: Ljubka Šorli in 16. februar · Poglej več »
19. februar
19.
Novo!!: Ljubka Šorli in 19. februar · Poglej več »
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1910 · Poglej več »
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1927 · Poglej več »
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1928 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1929 · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1932 · Poglej več »
1935
1935 (MCMXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1935 · Poglej več »
1936
1936 (MCMXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1936 · Poglej več »
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1937 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1945 · Poglej več »
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1950 · Poglej več »
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1951 · Poglej več »
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1952 · Poglej več »
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1953 · Poglej več »
1955
1955 (MCMLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1955 · Poglej več »
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1956 · Poglej več »
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1958 · Poglej več »
1959
1959 (MCMLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1959 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1961 · Poglej več »
1962
1962 (MCMLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1962 · Poglej več »
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1963 · Poglej več »
1964
1964 (MCMLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1964 · Poglej več »
1967
1967 (MCMLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1967 · Poglej več »
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1968 · Poglej več »
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1973 · Poglej več »
1974
1974 (MCMLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1974 · Poglej več »
1975
1975 (MCMLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1975 · Poglej več »
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1976 · Poglej več »
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1977 · Poglej več »
1978
1978 (MCMLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1978 · Poglej več »
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1979 · Poglej več »
1982
1982 (MCMLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1982 · Poglej več »
1983
1983 (MCMLXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1983 · Poglej več »
1985
1985 (MCMLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1985 · Poglej več »
1987
1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1987 · Poglej več »
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1993 · Poglej več »
1994
1994 (MCMXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1994 · Poglej več »
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Ljubka Šorli in 1999 · Poglej več »
2000
2000 (MM) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Ljubka Šorli in 2000 · Poglej več »
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Ljubka Šorli in 2003 · Poglej več »
27. december
27.
Novo!!: Ljubka Šorli in 27. december · Poglej več »
30. april
30.
Novo!!: Ljubka Šorli in 30. april · Poglej več »
