Odpri v Google MapsKazalo
19 odnosi: Štefan Uroš V., Bitola, Bizantinsko cesarstvo, Država, Dunaj, Ilinden (spomenik), Ilindenska-preobrazbena vstaja, Kraljevič Marko, Kruševska republika, Osmansko cesarstvo, Pelagonija, Prilep, Prvo bolgarsko cesarstvo, Registrske tablice Severne Makedonije, Severna Makedonija, Srbsko cesarstvo, Toše Proeski, Vilajet, Vukašin Mrnjavčević.
- Mesta v Severni Makedoniji
Štefan Uroš V.
Štefan Uroš V. Nemanjić (srbsko Стефан Урош V/Stefan Uroš V), znan tudi kot Uroš Nemočni (srbsko Урош Нејаки/Uroš Nejaki) je bil drugi cesar (car) Srbskega cesarstva, ki je vladal od leta 1355 do 1371.
Poglej Kruševo in Štefan Uroš V.
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Kruševo in Bitola
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Kruševo in Bizantinsko cesarstvo
Država
Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr.
Poglej Kruševo in Država
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Kruševo in Dunaj
Ilinden (spomenik)
Ilinden, znan tudi kot Makedonium (makedonsko Споменик Илинден ali Македониум), je spomenik v Kruševu v Severni Makedoniji.
Poglej Kruševo in Ilinden (spomenik)
Ilindenska-preobrazbena vstaja
Zemljevid Balkana, ki prikazuje žarišča vstaj v Ilindenu, Preobrazhenie in Krastovden ter uporniške akcije v gorah Rodopa, Makedoniji in Trakiji. Ilindenska-preobrazbena vstaja ali preprosto Ilindenska vstaja (Ilindensko-Preobražensko vǎstanie;, Ilindensko vostanie;, Eksegersi tou Ilinden) je bila oborožena vstaja makedonskih Bolgarov proti Osmanskemu cesarstvu od avgusta do oktobra leta 1903.
Poglej Kruševo in Ilindenska-preobrazbena vstaja
Kraljevič Marko
Marko Mrnjavčević (srbsko Марко Мрњавчевић, Marko Mrnjavčević) je bil de iure srbski kralj, ki je vladal od leta 1371 do 1395, vendar je de facto vladal samo v zahodni Makedoniji v okolici Prilepa, * okoli 1335, † 17. maj 1395, Rovine, Vlaška.
Poglej Kruševo in Kraljevič Marko
Kruševska republika
Kruševska republika (bolgarsko in makedonsko Крушевска Република, latinizirano Kruševska Republika; aromunsko Republica di Crushuva) je bila kratkotrajna politična enota, ki so jo leta 1903 razglasili uporniki iz IMRO v Kruševu med protiosmansko Ilindensko-preobrazbeno vstajo.
Poglej Kruševo in Kruševska republika
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Kruševo in Osmansko cesarstvo
Pelagonija
Kotlina Pelagonija, satelitski posnetek. Rumena črta označuje mejo med Severno Makedonijo in Grčijo Pelagonija ali Prilepsko-Bitolsko-Lerinsko polje, ki ga Makedonci imenujejo kar Pol(j)e, je največja kotlina v zemljepisni regiji, ki si jo danes delita Severna Makedonija – severni del in Grčija – južni del.
Poglej Kruševo in Pelagonija
Prilep
Prilep (makedonsko Прилеп, aromunsko Parleap, turško Pirlepe ali Perlepe, grško Περλεπές (Perlepes) ali Πρίλαπο (Prilapo)) je mesto in občina v osrednji Severni Makedoniji.
Poglej Kruševo in Prilep
Prvo bolgarsko cesarstvo
Prvo bolgarsko cesarstvo, srednjeveška država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem Balkanu ustanovili Prabolgari z združitvijo s sedmimi slovanskimi plemeni.
Poglej Kruševo in Prvo bolgarsko cesarstvo
Registrske tablice Severne Makedonije
Trenutna registrska tablica (v uporabi od februarja 2019 dalje) Nekdanja registrska tablica (2012–2019) Nekdanja registrska tablica (1993–2012) Registrske tablice Severne Makedonije sestojijo iz dvočrkovne oznake regije, ki ji sledi štirimestno število (do februarja 2012 trimestno) in dve črki.
Poglej Kruševo in Registrske tablice Severne Makedonije
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Kruševo in Severna Makedonija
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Poglej Kruševo in Srbsko cesarstvo
Toše Proeski
Todor »Toše« Proeski, makedonski pevec, * 25. januar 1981, Prilep, SR Makedonija, Jugoslavija, † 16. oktober 2007, Nova Gradiška, Hrvaška.
Poglej Kruševo in Toše Proeski
Vilajet
Osmansko cesarstvo 1481-1683 Vilajet (turško vilâyet, iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21.
Poglej Kruševo in Vilajet
Vukašin Mrnjavčević
Vukašin Mrnjavčević je bil srednjeveški srbski velikaš, ki je kot srbski kralj vladal od leta 1365 do 1371, * okoli 1320, Livno, Bosna, † 26. september 1371, Černomen, Bolgarija.
Poglej Kruševo in Vukašin Mrnjavčević