Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Chronica Boemorum

Index Chronica Boemorum

Chronica Boemorum (slovensko Kronika Čehov, češko Kosmova kronika) je prva latinska kronika, v kateri je dosledno in razmeroma popolno opisana zgodovina Češke.

Kazalo

  1. 17 odnosi: Adalbert Praški, Češka, Břetislav I., Kozma Praški, Krščanstvo, Kronika, Latinščina, Libuše, Přemysl Orač, Přemyslidi, Praga, Slovenščina, Srednjeveška Evropa, Stolnica svetega Vida, Praga, Venčeslav I. Češki, Vladislav I. Češki, Zahodni Poljani.

Adalbert Praški

Sveti Adalbert Praški, tudi Vojteh Praški češki katoliški škof in svetnik, * 956, † 23. april 997.

Poglej Chronica Boemorum in Adalbert Praški

Češka

Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.

Poglej Chronica Boemorum in Češka

Břetislav I.

Břetislav I. (češko Břetislav I.) iz dinastije Přemyslidov, znan kot "češki Ahil", je bil od leta 1034 do svoje smrti vojvoda Češke, * 1002/1005, † 10. januar 1055.

Poglej Chronica Boemorum in Břetislav I.

Kozma Praški

Kozma Praški, duhovnik, pisec in zgodovinar, *  1045, Praga, 2. oktober 1125, Praga.

Poglej Chronica Boemorum in Kozma Praški

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Chronica Boemorum in Krščanstvo

Kronika

Krónika (grško khrónos - čas) je privzeta beseda iz grščine, ki pomeni obširen zapis pomembnejših dogodkov zapisan po zaporedju dogajanja.

Poglej Chronica Boemorum in Kronika

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Chronica Boemorum in Latinščina

Libuše

Libuše in Přemysl, delo češkega kiparja Myslbeka Libuše je legendarna oseba iz češke zgodovine, češka kneginja in žena Přemysla Orača.

Poglej Chronica Boemorum in Libuše

Přemysl Orač

Přemysl Orač (češko Přemysl Oráč) je bil legendarni (mitski) mož češke legendarne (mitske) kneginje Libuše in začetnik češke vladarske dinastije Přemyslidov.

Poglej Chronica Boemorum in Přemysl Orač

Přemyslidi

Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.

Poglej Chronica Boemorum in Přemyslidi

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Chronica Boemorum in Praga

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Chronica Boemorum in Slovenščina

Srednjeveška Evropa

‎Srednjeveška Evropa (izvirni angleški naslov The Pelican History of Medieval Europe) je zgodovinska monografija, delo avtorja Maurice Keena iz leta 1969.

Poglej Chronica Boemorum in Srednjeveška Evropa

Stolnica svetega Vida, Praga

Metropolitanska stolnica svetega Vida, Venčeslava in Vojteha (češko Metropolitní Katedrála svatého Vita, Václava a Vojtecha) je rimskokatoliška stolnica v Pragi in sedež praškega nadškofa.

Poglej Chronica Boemorum in Stolnica svetega Vida, Praga

Venčeslav I. Češki

Venčeslav I. Češki (češko Václav I), znan kot Enooki, je bil od leta 1230 do 1253 kralj Češke, * okoli 1205, † 23. september 1253.

Poglej Chronica Boemorum in Venčeslav I. Češki

Vladislav I. Češki

Vladislav I. (češko Vladislav I.) je bil v letih 1109 do 1117 in od 1120 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1065, † 12. april 1125.

Poglej Chronica Boemorum in Vladislav I. Češki

Zahodni Poljani

Zahodni Slovani v 9.–10. stoletju ''Gesta Hammaburgensis ecclesiae pontificum'' (''Dejanja hamburških škofov'') Adama Bremenskega z leta 1073 omenja tudi Poljane: ''"trans Oddaram sunt Polanos"'' (''onkraj Odre so Poljani'') Zahodni Poljani (poljsko Polanie, iz staroslovanskega pole, polje) so bili zahodnoslovansko in lehitsko pleme, od 6.

Poglej Chronica Boemorum in Zahodni Poljani

Prav tako znan kot Kronika Čehov.