Kazalo
23 odnosi: Ada (programski jezik), Algoritem, Aplikacija (računalništvo), C++, COBOL, Fortran, Inštitut za napredni študij, Java (programski jezik), John von Neumann, Koda, Luknjani trak, Microsoft .NET, Operacijski sistem, Osrednji računalnik, Podatek, Podprogram, Povezovalnik, Prevajalnik, Programska oprema, Programski jezik C sharp, Računalništvo, Seznam knjižnic in ogrodij za .NET, Zaglavna datoteka.
- Programske knjižnice
- Tehnologija operacijskih sistemov
Ada (programski jezik)
Ada je strukturiran visokonivojski programski jezik širokega spektra uporabe, ki se zgleduje po paskalu in drugih programskih jezikih.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Ada (programski jezik)
Algoritem
Diagram poteka algoritma (Evklidov algoritem) za izračun največjega skupnega delitelja dveh števil ''a'' in ''b'' na lokacijah imenovanih A and B. Algoritem uporabi dve zaporedni odštevanji v dveh zankah: IF test B ≥ A vrne "yes" ali "true" (natančneje, ''število'' ''b'' na lokaciji B je večje ali enako ''številu'' ''a'' na lokaciji A) THEN, algoritem priredi B ← B − A (kar pomeni število ''b'' − ''a'' nadomesti stari ''b'').
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Algoritem
Aplikacija (računalništvo)
Aplikacija je uporabniški računalniški program, ki ga razvijlci razvijejo zato, da uporabnikom programa zagotavlja določene uporabne lastnosti.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Aplikacija (računalništvo)
C++
Programski jezik C++ (C plus plus; izgovorjava je splošnonamenski računalniški programski jezik. V C++ so podatkovni tipi statični, zapis kode je prost. C++ omogoča različne programerske pristope in sicer proceduralno, objektno usmerjeno, generično in funkcionalno. Bjarne Stroustrup, tvorec jezika C++ C++ je razvil danski računalnikar Bjarne Stroustrup, v Bellovih laboratorijih.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in C++
COBOL
COBOL je višji programski jezik.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in COBOL
Fortran
Fortran (tudi FORTRAN) (akronim angleške besedne zveze FORmula TRANslator - prevajalnik formul) je eden najstarejših visokonivojskih programskih jezikov (nastal je leta 1954 v IBM; razvil ga je John Warner Backus).
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Fortran
Inštitut za napredni študij
Fuld Hall, glavna inštitutska zgradba, zgrajena leta 1939 Inštitut za napredni študij (okrajšava IAS) v Princetonu, New Jersey, ZDA je zasebno središče za teoretično znanstveno raziskovanje in intelektualno preiskovanje.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Inštitut za napredni študij
Java (programski jezik)
''Duke'', maskota jave Java je objektno usmerjeni, prenosljivi programski jezik, ki ga je razvil James Gosling s sodelavci v podjetju Sun Microsystems (danes del podjetja Oracle).
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Java (programski jezik)
John von Neumann
John von Neumann, madžarsko-ameriški matematik, fizik, pionir računalništva, * 28. december 1903, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 8. februar 1957, Washington, ZDA.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in John von Neumann
Koda
Koda so pravila, ki omogočajo predstavitev podatkov oziroma njihovi pretvorbo v fizično obliko.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Koda
Luknjani trak
Zvitek luknjanega traku Luknjani trak je bil eden prvih digitalnih medijev za shranjevanje podatkov.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Luknjani trak
Microsoft .NET
Microsoft.NET je ogrodje za razvijanje programske opreme, ki teče pretežno na operacijskih sistemih Microsoft Windows.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Microsoft .NET
Operacijski sistem
Operacíjski sistém (kratica OS) je programska oprema nujna za delovanje računalnika.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Operacijski sistem
Osrednji računalnik
Honeywell-Bull DPS 7 Osrednji računalnik (znan tudi kot glavni ~ ali centralni ~ ali pod angleško tujko mainframe) je velik računalnik, ki se ga običajno uporablja za komercialno obdelavo podatkov in druge obsežne operacije.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Osrednji računalnik
Podatek
Podátek je trditev sprejeta kot nominalna vrednost.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Podatek
Podprogram
Podprogram je v računalništvu zaporedje programskih ukazov, ki izvaja določeno nalogo, zbrano kot enota.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Podprogram
Povezovalnik
Povezovalnik (angleško "linker") je program, ki kot vhodne podatke vzame eno ali več objektnih datotek in jih poveže v eno samo izvedbeno datoteko, knjižnico ali drugo objektno datoteko.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Povezovalnik
Prevajalnik
Prevajálnik je računalniški program, ki prevede izvorno kodo programske opreme, napisano v višjenivojskem programskem jeziku, v vmesno kodo programske opreme (na primer angl. bytecode ali CIL) ali strojni jezik (programski jezik prve generacije).
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Prevajalnik
Programska oprema
Urejevalnik besedila LibreOffice Writer Prográmska opréma (tudi sóftvêr ali prográmje) je skupek računalniških programov, ki skupaj s strojno opremo računalnika tvori celoto.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Programska oprema
Programski jezik C sharp
C# je večparadigmatski programski jezik za splošno uporabo, ki obsega močno tipizacijo ter imperativno, deklarativno, funkcijsko, generično, komponentno orientirano in objektno orientirano programiranje z zmožnostjo refleksije.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Programski jezik C sharp
Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Računalništvo
Seznam knjižnic in ogrodij za .NET
Ogrodje.NET in njegove različne implementacije vsebujejo obsežen nabor standardnih knjižnic, ki so v veliko pomoč pri razvoju aplikacij.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Seznam knjižnic in ogrodij za .NET
Zaglavna datoteka
Zaglávna datotéka je v nekaterih programskih jezikih, kot so C, C++ ali Objective-C, posebna večkrat uporabljiva datoteka v kateri so zbrani določeni elementi programske izvorne kode.
Poglej Knjižnica (računalništvo) in Zaglavna datoteka
Glej tudi
Programske knjižnice
Tehnologija operacijskih sistemov
Prav tako znan kot Programska knjižnica.