Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Kilič Arslan IV.

Index Kilič Arslan IV.

Kilič Arslan IV. (turško IV. Kılıç Arslan, staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان) ali Rukn ad-Din Kilij Arslan bin Kejhusrev (perzijsko رکن الدین قلج ارسلان بن کیخسرو‎) je bil sultan Seldžuškega sultanata Rum, * ni znano, † 1265.

9 odnosi: Kejhusrev II., Kejhusrev III., Kejkavus II., Mongoli, Perzijščina, Sultan, Sultanat Rum, Turščina, 1265.

Kejhusrev II.

Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد‎‎) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.

Novo!!: Kilič Arslan IV. in Kejhusrev II. · Poglej več »

Kejhusrev III.

Kejhusrev III. (staro anatolsko turško كَیخُسرو سوم, Kaihosrov III) ali Gijat ad-Din Kejhusrev bin Kilič Arslan (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن قلج ارسلان‎, Ghiasuddin Keikhosro bin Qalj Arslan) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, * okoli 1259/1263, † 1284.

Novo!!: Kilič Arslan IV. in Kejhusrev III. · Poglej več »

Kejkavus II.

Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو‎, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.

Novo!!: Kilič Arslan IV. in Kejkavus II. · Poglej več »

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Novo!!: Kilič Arslan IV. in Mongoli · Poglej več »

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Novo!!: Kilič Arslan IV. in Perzijščina · Poglej več »

Sultan

Sultan (arabsko سلطان) je islamski vladarski naslov.

Novo!!: Kilič Arslan IV. in Sultan · Poglej več »

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.

Novo!!: Kilič Arslan IV. in Sultanat Rum · Poglej več »

Turščina

Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.

Novo!!: Kilič Arslan IV. in Turščina · Poglej več »

1265

1265 (MCCLXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Kilič Arslan IV. in 1265 · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »