Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Katoliška liga

Index Katoliška liga

Oborožena procesija Katoliške lige v Parizu leta 1590, Musée Carnavalet. Katoliška liga (francosko Ligue catholique), včasih omenjena tudi kot Sveta liga (francosko La Sainte ligue), je bila glavni udeleženec francoskih verskih vojn (1562–1598).

Kazalo

  1. 24 odnosi: Bastilja, Boulonjski edikt, Dan barikad, De iure - de facto, Družba Jezusova, Edikt iz Beaulieuja, Elizabeta I. Angleška, Filip II. Španski, Francoščina, Francoske verske vojne, Francosko kraljestvo, Henrik I. Guiški, Henrik III. Francoski, Henrik IV. Francoski, Hugenoti, Irska, Kalvinizem, Kraljevina Anglija, Nancy, Nantski edikt, Papež Sikst V., Protestantizem, Valoijci, Wales.

  2. Francoske verske vojne
  3. Protireformacija

Bastilja

Padec Bastilje Bastilja je bila trdnjava v Parizu, v kateri se je nahajal zapor.

Poglej Katoliška liga in Bastilja

Boulonjski edikt

Katoliška liga je dosegla razveljavitev Boulonjskega edikta; oborožena procesija Lige v Parizu leta 1590; Muzej Carnavalet Boulonjski edikt, Boulonjski edikt pomiritve ali Mir iz La Rochellea, je odlok, ki ga je 25.

Poglej Katoliška liga in Boulonjski edikt

Dan barikad

Paul Lehugeur (19. stoletje): Henrik I., vojvoda Guiški, na pariški barikadi Dan barikad (francosko Journée des barricades), 12.

Poglej Katoliška liga in Dan barikad

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Katoliška liga in De iure - de facto

Družba Jezusova

Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.

Poglej Katoliška liga in Družba Jezusova

Edikt iz Beaulieuja

Edikt iz Beaulieuja (francosko Édit de Beaulieu)je odlok, ki ga je 6.

Poglej Katoliška liga in Edikt iz Beaulieuja

Elizabeta I. Angleška

Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.

Poglej Katoliška liga in Elizabeta I. Angleška

Filip II. Španski

Filip II.

Poglej Katoliška liga in Filip II. Španski

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Poglej Katoliška liga in Francoščina

Francoske verske vojne

Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.

Poglej Katoliška liga in Francoske verske vojne

Francosko kraljestvo

Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.

Poglej Katoliška liga in Francosko kraljestvo

Henrik I. Guiški

Henrik I. Guiški (francosko Henri Ier de Guise), včasih imenovan Le Balafré (Brazgotinec), je bil 3.

Poglej Katoliška liga in Henrik I. Guiški

Henrik III. Francoski

Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.

Poglej Katoliška liga in Henrik III. Francoski

Henrik IV. Francoski

Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.

Poglej Katoliška liga in Henrik IV. Francoski

Hugenoti

Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.

Poglej Katoliška liga in Hugenoti

Irska

Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Katoliška liga in Irska

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Poglej Katoliška liga in Kalvinizem

Kraljevina Anglija

Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.

Poglej Katoliška liga in Kraljevina Anglija

Nancy

Slavolok Héré s katedralo Notre-Dame-de-l'Annonciation v ozadju Nancy (nemško Nanzig) je zgodovinsko mesto in občina v nekdanji severovzhodni francoski regiji Loreni, današnji regiji Grand Est, departmaju Meurthe-et-Moselle.

Poglej Katoliška liga in Nancy

Nantski edikt

Nantski edikt, 13. april 1598 Nantski edikt je 13. aprila 1598 izdal francoski kralj Henrik IV. Hugenotom zagotavlja svobodo veroizpovedi, ustrezni delež služb, časti in vojaških mest.

Poglej Katoliška liga in Nantski edikt

Papež Sikst V.

Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.

Poglej Katoliška liga in Papež Sikst V.

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Katoliška liga in Protestantizem

Valoijci

Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.

Poglej Katoliška liga in Valoijci

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.

Poglej Katoliška liga in Wales

Glej tudi

Francoske verske vojne

Protireformacija