Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Karel Zupančič

Index Karel Zupančič

Karel Zupančič, slovenski pravnik, * 25. marec 1934, Ljubljana.

Kazalo

  1. 18 odnosi: Akademski nazivi, Dedno pravo, Diploma, Doktorat, Družinsko pravo, Dunaj, Emeritus, Kiel, Leipzig, Litostroj, Ljubljana, Pravna fakulteta v Ljubljani, Pravnik, Pravo, Regensburg, Slovenci, 1934, 25. marec.

Akademski nazivi

Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.

Poglej Karel Zupančič in Akademski nazivi

Dedno pravo

Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike - dediče in volilojemnike.

Poglej Karel Zupančič in Dedno pravo

Diploma

Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.

Poglej Karel Zupančič in Diploma

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Karel Zupančič in Doktorat

Družinsko pravo

Družinsko pravo ureja osebna stanja posameznika; se pravi: rojstvo, zakonsko zvezo, starševstvo in nato še smrt.

Poglej Karel Zupančič in Družinsko pravo

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Karel Zupančič in Dunaj

Emeritus

Dopolnilo emeritus (častni, zaslužni; množina emeriti) se uporablja v povezavi s poklicnim naslovom profesor ali škof. Dodeljuje se za posebne zasluge profesorjev, ponekod pa tudi redno ob upokojitvi, saj nakazuje le njegov "upokojenski" status (slovenjeno tudi: emeritirani profesor), zato je avtomatično prevajanje tujih "emeritusov" kot "zaslužnih profesorjev" pogosto neustrezno.

Poglej Karel Zupančič in Emeritus

Kiel

Kiel je glavno in najbolj naseljeno mesto severne nemške države Schleswig-Holstein s skoraj 300.000 prebivalci in univerzo, ustanovljeno leta 1665.

Poglej Karel Zupančič in Kiel

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Poglej Karel Zupančič in Leipzig

Litostroj

Litostroj (polno ime Titovi zavodi Litostroj) je bivši poslovno-industrijski sistem, ki je razpadel leta 1991.

Poglej Karel Zupančič in Litostroj

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Karel Zupančič in Ljubljana

Pravna fakulteta v Ljubljani

Pravna fakulteta (kratica PF) je fakulteta, ki je članica Univerze v Ljubljani.

Poglej Karel Zupančič in Pravna fakulteta v Ljubljani

Pravnik

Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.

Poglej Karel Zupančič in Pravnik

Pravo

Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.

Poglej Karel Zupančič in Pravo

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Karel Zupančič in Regensburg

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Karel Zupančič in Slovenci

1934

1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Karel Zupančič in 1934

25. marec

25.

Poglej Karel Zupančič in 25. marec