Kazalo
16 odnosi: Anton Puščavnik, Bšari, Freska, Gozd božjih ceder, Justinijan I., Libanon, Libanonska cedra, Mameluki, Maroniti, Paleolitik, Refektorij, Samostan, Soteska, Sufizem, Teodozij I., Tripoli, Libanon.
Anton Puščavnik
Sveti Anton Puščavnik, puščavnik, krščanski menih, * okrog 251 ?, † 356.
Poglej Kadiša (dolina) in Anton Puščavnik
Bšari
Bšari (Bšarrī; Becharre, Bcharre, Bsharre) je mesto v okrožju Bšari v Severnem guvernatu v Libanonu na nadmorski višini od približno 1450 m do 3088 m. Bšari je kraj edinih preostalih izvirnih "božjih ceder" (libanonska cedra - Cedrus libani) in je rojstni kraj slavnega pesnika, slikarja in kiparja Khalila Gibrana.
Poglej Kadiša (dolina) in Bšari
Freska
Freska (italijansko Affresco) je tehnika poslikave stenske slike, ki se izvaja na sveže položen ali moker apneni omet.
Poglej Kadiša (dolina) in Freska
Gozd božjih ceder
Božje cedre (translation), ki so v dolini Kadiša v mestu Bšari v Libanonu, so eden zadnjih ostankov obsežnih gozdov libanonske cedre, ki je uspevala po Libanonkem gorovju v antiki.
Poglej Kadiša (dolina) in Gozd božjih ceder
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Kadiša (dolina) in Justinijan I.
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Kadiša (dolina) in Libanon
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Kadiša (dolina) in Libanonska cedra
Mameluki
Mameluški bojevnik Mameluki (arabsko مملوك (ednina), مماليك (množina)) je izraz za osvobojene vojne sužnje, ki so si v vojski priborili najvišje položaje.
Poglej Kadiša (dolina) in Mameluki
Maroniti
Maroniti (sirsko ܡܪܘܢܝܶܐ (marunôje), arabsko مارونية mâruniyya) so krščanska verska ločina z Bližnjega vzhoda.
Poglej Kadiša (dolina) in Maroniti
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Kadiša (dolina) in Paleolitik
Refektorij
Refektorij v samostanu v Tomarju, Portugalska Refektorij (iz latinskega refectus, osvežitev) je jedilnica, zlasti v samostanih, internatih in akademskih ustanovah.
Poglej Kadiša (dolina) in Refektorij
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Kadiša (dolina) in Samostan
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Kadiša (dolina) in Soteska
Sufizem
Asketske skupnosti v islamu so od 8.
Poglej Kadiša (dolina) in Sufizem
Teodozij I.
Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.
Poglej Kadiša (dolina) in Teodozij I.
Tripoli, Libanon
Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.