Kazalo
40 odnosi: Adlešiči, Ajdovščina, Anton Martin Slomšek, Škofja Loka, Šturje, Žiri, Brezovica, Duhovnik, Franc Serafin Metelko, France Prešeren, Gimnazija, Gradišče, Janez Wolf, Karbonarji, Ljubljana, Log, Budanje, Novo mesto, Pesnik, Rimskokatoliška cerkev, Slap, Vipava, Slovenci, Slovenija, Vipava, Združitev Italije, Zedinjena Slovenija, 1800, 1821, 1823, 1825, 1838, 1840, 1848, 1857, 1861, 1862, 1864, 1873, 1882, 22. junij, 22. marec.
Adlešiči
Ádlešiči so obmejno naselje v Občini Črnomelj.
Poglej Jurij Grabrijan in Adlešiči
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Jurij Grabrijan in Ajdovščina
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Jurij Grabrijan in Anton Martin Slomšek
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Jurij Grabrijan in Škofja Loka
Šturje
Šturje (v starejših virih tudi Sturja) je nekdanje naselje v občini Ajdovščina v zahodni Sloveniji.
Poglej Jurij Grabrijan in Šturje
Žiri
Žiri so največje (3.657 prebivalcev 2022) naselje v Poljanski dolini in Rovtarskem hribovju, središče občine Žiri.
Poglej Jurij Grabrijan in Žiri
Brezovica
Brezovica je lahko.
Poglej Jurij Grabrijan in Brezovica
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Jurij Grabrijan in Duhovnik
Franc Serafin Metelko
Franc Serafin Metelko, slovenski rimskokatoliški duhovnik, slovničar, pisec in prevajalec šolskih in nabožnih knjig, * 14. julij 1789, Škocjan pri Mokronogu, Slovenija, † 27. december 1860, Ljubljana, Slovenija.
Poglej Jurij Grabrijan in Franc Serafin Metelko
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Jurij Grabrijan in France Prešeren
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Jurij Grabrijan in Gimnazija
Gradišče
Gradíšče je prazgodovinska postojanka ali naselbina, navadno postavljena na vzpetini, utrjena z obrambnim zidom ali jarkom.
Poglej Jurij Grabrijan in Gradišče
Janez Wolf
Janez Wolf, slovenski slikar, * 26. december 1825, Leskovec pri Krškem, † 12. december 1884, Ljubljana.
Poglej Jurij Grabrijan in Janez Wolf
Karbonarji
Zastava karbonerije Karbonarji so bili člani karbonerije, tajne revolucionarne družbe, ki je nastala v Neapeljskem kraljestvu v začetku devetnajstega stoletja.
Poglej Jurij Grabrijan in Karbonarji
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Jurij Grabrijan in Ljubljana
Log, Budanje
Zemona. Log (tudi Log pri Vipavi) je zaselek vasi Budanje blizu Vipave v Občini Ajdovščina.
Poglej Jurij Grabrijan in Log, Budanje
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Jurij Grabrijan in Novo mesto
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej Jurij Grabrijan in Pesnik
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Jurij Grabrijan in Rimskokatoliška cerkev
Slap, Vipava
Slap je vas v Vipavski dolini pod Vipavskimi brdi in spada v občino Vipava.
Poglej Jurij Grabrijan in Slap, Vipava
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Jurij Grabrijan in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Jurij Grabrijan in Slovenija
Vipava
Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.
Poglej Jurij Grabrijan in Vipava
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Jurij Grabrijan in Združitev Italije
Zedinjena Slovenija
Zedínjena Slovenija je bila glavna zahteva političnih programov Slovencev iz leta 1848, ko so namesto razdrobljenosti na dežele Kranjsko, Štajersko, Primorje in Koroško zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru Avstrijskega cesarstva, enakopravnost slovenskega jezika v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi takratne Habsburške monarhije v združeno Nemčijo.
Poglej Jurij Grabrijan in Zedinjena Slovenija
1800
1800 (MDCCC) je bilo izjemoma navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa prestopno leto, ki se je začelo na nedeljo.
Poglej Jurij Grabrijan in 1800
1821
1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jurij Grabrijan in 1821
1823
1823 (MDCCCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jurij Grabrijan in 1823
1825
1825 (MDCCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jurij Grabrijan in 1825
1838
1838 (MDCCCXXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jurij Grabrijan in 1838
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jurij Grabrijan in 1840
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Jurij Grabrijan in 1848
1857
1857 (MDCCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Jurij Grabrijan in 1857
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jurij Grabrijan in 1861
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jurij Grabrijan in 1862
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Jurij Grabrijan in 1864
1873
1873 (MDCCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Jurij Grabrijan in 1873
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Jurij Grabrijan in 1882
22. junij
22.
Poglej Jurij Grabrijan in 22. junij
22. marec
22.
Poglej Jurij Grabrijan in 22. marec