Kazalo
19 odnosi: Števanovci, Cerkev sv. Nikolaja, Dolenci, Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci, Dolenci, Dolnji Slaveči, Gornji Petrovci, Grad, Grad, Katolištvo, Madžarska, Mikloš Küzmič, Monošter, Prekmursko narečje, Slovenci, Slovenska krajina (Ogrska), Sombotel, 14. december, 1752, 1810, 27. februar.
Števanovci
Števanovci (madžarsko Apátistvánfalva, nemško Stephansdorf, nekoč prekmursko Štivanovica) so naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.
Poglej Juri Küzmič in Števanovci
Cerkev sv. Nikolaja, Dolenci
Cerkev sv.
Poglej Juri Küzmič in Cerkev sv. Nikolaja, Dolenci
Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci
Cerkev sv.
Poglej Juri Küzmič in Cerkev sv. Trojice, Gornji Petrovci
Dolenci
Dolenci je ime več naselij.
Poglej Juri Küzmič in Dolenci
Dolnji Slaveči
Dolnji Slaveči (madžarsko Alsócsalogány, prekmursko Dolenji Slaveči, ali Spoudnji Slaveči, nemško Unter Slabitsch) so naselje v Občini Grad.
Poglej Juri Küzmič in Dolnji Slaveči
Gornji Petrovci
Gornji Petrovci (madžarsko Péterhegy, prekmursko Gorenji Petrovci) so naselje na severovzhodnem Goričkem in središče Občine Gornji Petrovci.
Poglej Juri Küzmič in Gornji Petrovci
Grad, Grad
Grad, do leta 1952 Gornja Léndava, (madžarsko Felsőlendva, nemško Oberlindau, staro prekmursko ime je Gorenja Lendava) je razloženo naselje z gručastim jedrom v dolini Gračkega potoka v Občini Grad.
Poglej Juri Küzmič in Grad, Grad
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Juri Küzmič in Katolištvo
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Juri Küzmič in Madžarska
Mikloš Küzmič
Mikloš Küzmič (''madž.'' Küzmics Miklós), rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelj in dekan Slovenske okrogline (Szlovenszke okrogline v. öspörössi), * 15. september 1737, Dolnji Slaveči; † 11. april 1804, Kančevci.
Poglej Juri Küzmič in Mikloš Küzmič
Monošter
Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je mesto z 8881 prebivalci (2010) ob sotočju rek Rabe in Lapinč na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo 23 kilometrov vzhodno od Fürstenfelda in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem.
Poglej Juri Küzmič in Monošter
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Juri Küzmič in Prekmursko narečje
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Juri Küzmič in Slovenci
Slovenska krajina (Ogrska)
Slovenska krajina (madžarsko: Vendvidék, Szlovenszka krajina, Szlovén krajina; tudi Slovenska okroglina) je bilo poimenovanje slovensko govorečega območja Železne in Zalske županije v Kraljevini Ogrski do podpisa trianonske pogodbe 4.
Poglej Juri Küzmič in Slovenska krajina (Ogrska)
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Juri Küzmič in Sombotel
14. december
14.
Poglej Juri Küzmič in 14. december
1752
1752 (MDCCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Juri Küzmič in 1752
1810
1810 (MDCCCX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Juri Küzmič in 1810
27. februar
27.
Poglej Juri Küzmič in 27. februar