Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Adam Ivanoci, Štajerska, Beltinci, Bogojina, Cerkev Marijinega oznanjenja, Dolnji Senik, Dolnji Senik, Dunaj, Gornji Senik, Hrvaščina, Ivanci, Jože Košiček, Kajkavščina, Kőszeg, Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke, Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa, Madžarščina, Madžarska, Nemščina, Neologizem, Prekmurje, Seznam slovenskih etnologov, Seznam slovenskih pisateljev, Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem, Seznam slovenskih zgodovinarjev, Slovenščina, Sombotel, Sveti Jurij, Rogašovci, Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov, Turnišče, Vandali, Varaždin, Zgodbe vogerszkoga králesztva, Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov, 1788, 1867, 26. december, 9. oktober.
Adam Ivanoci
Adam Ivanoci (madžarsko Ivanóczy Ádám), slovenski katoliški duhovnik, * 1756, Ivanovci, † 27. februar 1824, Beltinci.
Novo!!: Jožef Košič in Adam Ivanoci · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Jožef Košič in Štajerska · Poglej več »
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Novo!!: Jožef Košič in Beltinci · Poglej več »
Bogojina
Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice, v Prekmurju.
Novo!!: Jožef Košič in Bogojina · Poglej več »
Cerkev Marijinega oznanjenja, Dolnji Senik
Župnijska cerkev Glavni oltar Cerkev Marijinega oznanjenja (madžarsko Alsószölnöki Gyümölcsoltó Boldogasszony-templom, prekmursko Cirkev Ceplene Marije) leži v kraju Dolnji Senik v Porabju na Madžarskem.
Novo!!: Jožef Košič in Cerkev Marijinega oznanjenja, Dolnji Senik · Poglej več »
Dolnji Senik
Dolnji Senik (madžarsko Alsószölnök, prekmursko Dolenji Senik, nemško Unterzemming, latinsko Zelnuk Inferior) je naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.
Novo!!: Jožef Košič in Dolnji Senik · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Jožef Košič in Dunaj · Poglej več »
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Novo!!: Jožef Košič in Gornji Senik · Poglej več »
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Novo!!: Jožef Košič in Hrvaščina · Poglej več »
Ivanci
Ivanci (madžarsko Zalaivánd) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Novo!!: Jožef Košič in Ivanci · Poglej več »
Jože Košiček
Jože Košiček, slovenski rimskokatoliški duhovnik, časnikar, publicist in politik, * 11. marec 1898, Žužemberk, Avstro-Ogrska, † 25. november 1979, Buenos Aires, Argentina.
Novo!!: Jožef Košič in Jože Košiček · Poglej več »
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Novo!!: Jožef Košič in Kajkavščina · Poglej več »
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Novo!!: Jožef Košič in Kőszeg · Poglej več »
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke ali Vandalszka vüszta (Kratki nauk madžarskega jezika za začetnika, madžarsko Kis magyar nyelvtan) je madžarsko-slovenska (prekmurska) slovnica Jožefa Košiča, ki ga je napisal leta 1833.
Novo!!: Jožef Košič in Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke · Poglej več »
Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa
Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa (Križev pot na 14 štacijonov ali postaj) je križev pot Jožefa Košiča v prekmurskem jeziku iz leta 1843.
Novo!!: Jožef Košič in Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa · Poglej več »
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Novo!!: Jožef Košič in Madžarščina · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: Jožef Košič in Madžarska · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Jožef Košič in Nemščina · Poglej več »
Neologizem
Neologizem ali besedna novota je beseda ali besedna zveza, ki še v jeziku ni splošno uveljavljena.
Novo!!: Jožef Košič in Neologizem · Poglej več »
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Novo!!: Jožef Košič in Prekmurje · Poglej več »
Seznam slovenskih etnologov
Seznam slovenskih etnologov. (Glej šeː seznam slovenskih antropologov, seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, seznam slovenskih muzikologov, seznam slovenskih zgodovinarjev, seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in seznam slovenskih sociologov).
Novo!!: Jožef Košič in Seznam slovenskih etnologov · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Novo!!: Jožef Košič in Seznam slovenskih pisateljev · Poglej več »
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem.
Novo!!: Jožef Košič in Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem · Poglej več »
Seznam slovenskih zgodovinarjev
Seznam slovenskih zgodovinarjev (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike).
Novo!!: Jožef Košič in Seznam slovenskih zgodovinarjev · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Jožef Košič in Slovenščina · Poglej več »
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Novo!!: Jožef Košič in Sombotel · Poglej več »
Sveti Jurij, Rogašovci
Sveti Jurij je naselje v Občini Rogašovci v Prekmurju in sedež župnije Sveti Jurij.
Novo!!: Jožef Košič in Sveti Jurij, Rogašovci · Poglej več »
Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov
''Sztarine'' v rokopisu. Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov tudi Sztarine Zseleznih ino Szalaszkih Szlovencov (Starine Železnih in Zalskih Slovencev, madžarsko Vas és Zala megyei szlovénok régiségei) je rokopisno delo Jožefa Košiča iz leta 1845.
Novo!!: Jožef Košič in Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov · Poglej več »
Turnišče
Turnišče je osrednje naselje istoimenske občine Turnišče.
Novo!!: Jožef Košič in Turnišče · Poglej več »
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Novo!!: Jožef Košič in Vandali · Poglej več »
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Novo!!: Jožef Košič in Varaždin · Poglej več »
Zgodbe vogerszkoga králesztva
Zgodbe vogerszkoga králesztva (Zgodbe ogrske kraljevine, madžarsko A Magyar Királyság története) je šesto delo Jožefa Košiča in je osnova nove knjižne prekmurščine in prva prekmurska zgodovinska knjiga.
Novo!!: Jožef Košič in Zgodbe vogerszkoga králesztva · Poglej več »
Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov
Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov (Izobraženi Slovenec in Slovenska med Muro in Rabo, madžarsko Művelt szlovén férfi és nő a Mura és a Rába között) je etiketa, ki jo je leta 1845 napisal Jožef Košič.
Novo!!: Jožef Košič in Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov · Poglej več »
1788
1788 (MDCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Jožef Košič in 1788 · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Jožef Košič in 1867 · Poglej več »
26. december
26.
Novo!!: Jožef Košič in 26. december · Poglej več »
9. oktober
9.
Novo!!: Jožef Košič in 9. oktober · Poglej več »
