Kazalo
37 odnosi: Adam Ivanoci, Štajerska, Beltinci, Bogojina, Cerkev Marijinega oznanjenja, Dolnji Senik, Dolnji Senik, Dunaj, Gornji Senik, Hrvaščina, Ivanci, Jože Košiček, Kajkavščina, Kőszeg, Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke, Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa, Madžarščina, Madžarska, Nemščina, Neologizem, Prekmurje, Seznam slovenskih etnologov, Seznam slovenskih pisateljev, Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem, Seznam slovenskih zgodovinarjev, Slovenščina, Sombotel, Sveti Jurij, Rogašovci, Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov, Turnišče, Vandali, Varaždin, Zgodbe vogerszkoga králesztva, Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov, 1788, 1867, 26. december, 9. oktober.
- Rojeni leta 1788
- Slovenski etnologi
- Slovenski pisatelji in pesniki na Madžarskem
- Umrli leta 1867
Adam Ivanoci
Adam Ivanoci (madžarsko Ivanóczy Ádám), slovenski katoliški duhovnik, * 1756, Ivanovci, † 27. februar 1824, Beltinci.
Poglej Jožef Košič in Adam Ivanoci
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Jožef Košič in Štajerska
Beltinci
Beltinci (prekmurščina: Böltinci, Belatinc ali Belatincz, tudi Bellatinz /Alt/Fellsdorf) so trško naselje sredi Dolinskega v Pomurju, katerega del je tudi Prekmurje, pokrajina v SV Sloveniji.
Poglej Jožef Košič in Beltinci
Bogojina
Bogojina (madžarsko Bagonya, nekoč Zalabagonya) je večje naselje in krajevna skupnost v Občini Moravske Toplice, v Prekmurju.
Poglej Jožef Košič in Bogojina
Cerkev Marijinega oznanjenja, Dolnji Senik
Župnijska cerkev Glavni oltar Cerkev Marijinega oznanjenja (madžarsko Alsószölnöki Gyümölcsoltó Boldogasszony-templom, prekmursko Cirkev Ceplene Marije) leži v kraju Dolnji Senik v Porabju na Madžarskem.
Poglej Jožef Košič in Cerkev Marijinega oznanjenja, Dolnji Senik
Dolnji Senik
Dolnji Senik (madžarsko Alsószölnök, prekmursko Dolenji Senik, nemško Unterzemming, latinsko Zelnuk Inferior) je naselje na Madžarskem, ki spada pod občino Monošter.
Poglej Jožef Košič in Dolnji Senik
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Jožef Košič in Dunaj
Gornji Senik
Gornji Senik (madžarsko Felsőszölnök, nemško Oberzemming, latinsko Zelnuk Superior) je naselje v Slovenskem Porabju v Občini Monošter, Madžarska.
Poglej Jožef Košič in Gornji Senik
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Jožef Košič in Hrvaščina
Ivanci
Ivanci (madžarsko Zalaivánd) so naselje v Občini Moravske Toplice.
Poglej Jožef Košič in Ivanci
Jože Košiček
Jože Košiček, slovenski rimskokatoliški duhovnik, časnikar, publicist in politik, * 11. marec 1898, Žužemberk, Avstro-Ogrska, † 25. november 1979, Buenos Aires, Argentina.
Poglej Jožef Košič in Jože Košiček
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Jožef Košič in Kajkavščina
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Poglej Jožef Košič in Kőszeg
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke ali Vandalszka vüszta (Kratki nauk madžarskega jezika za začetnika, madžarsko Kis magyar nyelvtan) je madžarsko-slovenska (prekmurska) slovnica Jožefa Košiča, ki ga je napisal leta 1833.
Poglej Jožef Košič in Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke
Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa
Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa (Križev pot na 14 štacijonov ali postaj) je križev pot Jožefa Košiča v prekmurskem jeziku iz leta 1843.
Poglej Jožef Košič in Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Jožef Košič in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Jožef Košič in Madžarska
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Jožef Košič in Nemščina
Neologizem
Neologizem ali besedna novota je beseda ali besedna zveza, ki še v jeziku ni splošno uveljavljena.
Poglej Jožef Košič in Neologizem
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Jožef Košič in Prekmurje
Seznam slovenskih etnologov
Seznam slovenskih etnologov. (Glej šeː seznam slovenskih antropologov, seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, seznam slovenskih muzikologov, seznam slovenskih zgodovinarjev, seznam slovenskih umetnostnih zgodovinarjev in seznam slovenskih sociologov).
Poglej Jožef Košič in Seznam slovenskih etnologov
Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pisateljic.
Poglej Jožef Košič in Seznam slovenskih pisateljev
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem.
Poglej Jožef Košič in Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem
Seznam slovenskih zgodovinarjev
Seznam slovenskih zgodovinarjev (vključuje arhiviste/arhivarje in muzeologe ter deloma zgodovinarje lastnih strok, pa tudi znanosti in tehnike).
Poglej Jožef Košič in Seznam slovenskih zgodovinarjev
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Jožef Košič in Slovenščina
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej Jožef Košič in Sombotel
Sveti Jurij, Rogašovci
Sveti Jurij je naselje v Občini Rogašovci v Prekmurju in sedež župnije Sveti Jurij.
Poglej Jožef Košič in Sveti Jurij, Rogašovci
Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov
''Sztarine'' v rokopisu. Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov tudi Sztarine Zseleznih ino Szalaszkih Szlovencov (Starine Železnih in Zalskih Slovencev, madžarsko Vas és Zala megyei szlovénok régiségei) je rokopisno delo Jožefa Košiča iz leta 1845.
Poglej Jožef Košič in Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov
Turnišče
Turnišče je osrednje naselje istoimenske občine Turnišče.
Poglej Jožef Košič in Turnišče
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Jožef Košič in Vandali
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Jožef Košič in Varaždin
Zgodbe vogerszkoga králesztva
Zgodbe vogerszkoga králesztva (Zgodbe ogrske kraljevine, madžarsko A Magyar Királyság története) je šesto delo Jožefa Košiča in je osnova nove knjižne prekmurščine in prva prekmurska zgodovinska knjiga.
Poglej Jožef Košič in Zgodbe vogerszkoga králesztva
Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov
Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov (Izobraženi Slovenec in Slovenska med Muro in Rabo, madžarsko Művelt szlovén férfi és nő a Mura és a Rába között) je etiketa, ki jo je leta 1845 napisal Jožef Košič.
Poglej Jožef Košič in Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov
1788
1788 (MDCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Jožef Košič in 1788
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Jožef Košič in 1867
26. december
26.
Poglej Jožef Košič in 26. december
9. oktober
9.
Poglej Jožef Košič in 9. oktober