Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Josip Šuman

Index Josip Šuman

Josip Šuman, slovenski jezikoslovec, * 11. februar 1836, Zgornja Ročica, Slovenija, † 15. september 1908, Mošćenička Draga, Hrvaška.

Kazalo

  1. 21 odnosi: Filologija, Gradec, Hrvaška, Jezikoslovec, Lovro Toman, Maribor, Mošćenička Draga, Slavistika, Slovenci, Slovenija, Slovenska matica, Sveta Ana v Slovenskih goricah, Tenor, Univerza na Dunaju, Univerza v Gradcu, Zgornja Avstrija, Zgornja Ročica, 11. februar, 15. september, 1836, 1908.

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Poglej Josip Šuman in Filologija

Gradec

Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.

Poglej Josip Šuman in Gradec

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Josip Šuman in Hrvaška

Jezikoslovec

Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).

Poglej Josip Šuman in Jezikoslovec

Lovro Toman

Lovro Toman, slovenski pravnik, govornik, pesnik, poslanec v dunajskem državnem zboru, * 10. avgust 1827, Kamna Gorica, † 15. avgust 1870, Rodaun pri Dunaju.

Poglej Josip Šuman in Lovro Toman

Maribor

Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Josip Šuman in Maribor

Mošćenička Draga

Kopališče v Moščeniški Dragi Moščeniška Draga je naselje na opatijski rivieri na vzhodni obali Istre in središče občine Mošćenička Draga s 1292 prebivalci (2021).

Poglej Josip Šuman in Mošćenička Draga

Slavistika

Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.

Poglej Josip Šuman in Slavistika

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Josip Šuman in Slovenci

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Poglej Josip Šuman in Slovenija

Slovenska matica

Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.

Poglej Josip Šuman in Slovenska matica

Sveta Ana v Slovenskih goricah

Sveta Ana v Slovenskih goricah, pogosto zapisano okrajšano kot Sv.

Poglej Josip Šuman in Sveta Ana v Slovenskih goricah

Tenor

Tenor je drugi najvišji možen moški glas (za counter tenorjem).

Poglej Josip Šuman in Tenor

Univerza na Dunaju

Univerza na Dunaju je javna univerza s sedežem na Dunaju (Avstrija) in najstarejša univerza v nemško govorečem svetu, če se odšteje Karlovo univerzo v Pragi, ki je bila včasih delno nemško govoreča, in s približno 88.000 študenti tudi največja.

Poglej Josip Šuman in Univerza na Dunaju

Univerza v Gradcu

Univerza Karla in Franca v Gradcu je druga največja in druga najstarejša univerza v Avstriji za Univerzo na Dunaju in največja na Štajerskem.

Poglej Josip Šuman in Univerza v Gradcu

Zgornja Avstrija

Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.

Poglej Josip Šuman in Zgornja Avstrija

Zgornja Ročica

Zgornja Ročica je naselje v Občini Sveta Ana.

Poglej Josip Šuman in Zgornja Ročica

11. februar

11.

Poglej Josip Šuman in 11. februar

15. september

15.

Poglej Josip Šuman in 15. september

1836

1836 (MDCCCXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Josip Šuman in 1836

1908

1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Josip Šuman in 1908