Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: Ajdovščina, Avguštinej, Števerjan, Cerkev (zgradba), Cerknica, Dornberk, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Dunaj, Frančišek Borgia Sedej, Gorica, Grgar, Jožef Godnič (mlajši), Kaplan, Komen, Kromberk, Kurat, Nadškof, Novinarstvo, Prefekt, Prva svetovna vojna, Rakek, Rimskokatoliška cerkev, Semenišče, Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov, Slovenci, Solkan, Teologija, Vikar, 14. marec, 1851, 1929, 23. februar.
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Ajdovščina · Poglej več »
Avguštinej
Avguštinej (latinsko Augustineum) je bil znan dunajski bogoslovni zavod v času Avstro-Ogrske.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Avguštinej · Poglej več »
Števerjan
Števerjan je naselje in občina v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini, ob meji s Slovenijo.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Števerjan · Poglej več »
Cerkev (zgradba)
Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij. Po funkciji je lahko oratorij, kapela, župna cerkev, samostanska, pokopališka, stolna, itd. V tradicionalni krščanski arhitekturi je cerkvena notranjost pogosto strukturirana v obliki krščanskega križa. Če gledamo na tloris navpični krak križa predstavlja osrednjo ladjo s sedeži, medtem ko vodoravni krak in stičišče križa tvorita bemo in oltar. Stolpi ali kupole se pogosto dodajajo z namenom, da bi gledalca usmerili v nebesa in navdihnili številne misli in čustva pri obiskovalcih in vernikih. Sodobne cerkvene zgradbe imajo različne arhitekturne sloge in postavitve. Številne, ki so bile zasnovane za druge namene, so preuredili v cerkveno uporabo in obratno, številne prvotne cerkvene zgradbe so bile namenjene drugim uporabam. Najzgodnejša zgradba krščanske cerkve je bila hišna cerkev, ustanovljena med letoma 233 in 256. Od 11. do 14. stoletja se je po zahodni Evropi širil val gradnje velikih cerkev in manjših župnijskih cerkva.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Cerkev (zgradba) · Poglej več »
Cerknica
Cerknica je mesto s približno 4.000 prebivalci in središče istoimenske občine.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Cerknica · Poglej več »
Dornberk
Dornberk je velika gručasta vas v spodnji Vipavski dolini, administrativno spada pod Mestno občino Nova Gorica.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Dornberk · Poglej več »
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Duhovniško posvečenje · Poglej več »
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Duhovnik · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Dunaj · Poglej več »
Frančišek Borgia Sedej
Frančišek Borgia Sedej, slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof, nadškof, metropolit, * 10. oktober 1854, Cerkno, † 29. november 1931, Gorica.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Frančišek Borgia Sedej · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Gorica · Poglej več »
Grgar
Grgar je naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Grgar · Poglej več »
Jožef Godnič (mlajši)
Jožef Godnič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 20. april 1884, Komen, † 19. februar 1949, Dornberk.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Jožef Godnič (mlajši) · Poglej več »
Kaplan
Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Kaplan · Poglej več »
Komen
Komen, središče istoimenske občine, je urbanizirano naselje ob križišču cest proti Novi Gorici, Vipavi in Sežani.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Komen · Poglej več »
Kromberk
Kromberk je primestno naselje z okoli 2.100 prebivalci v Mestni občini Nova Gorica.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Kromberk · Poglej več »
Kurat
Izidor Cankar kot avstroogrski vojni kurat (1915) Kurát je naziv za katoliškega duhovnika, ki duhovno oskrbuje različne kategorije potrebnih (iz utečenega vsakdanjega življenja) izvzetih ljudi.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Kurat · Poglej več »
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Nadškof · Poglej več »
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Novinarstvo · Poglej več »
Prefekt
Prefekt, (latinsko praefectus, predstojnik, nadzornik, poglavar), je vzgojitelj v internatu in visok ali najvišji upravni uradnik v provinci ali departmaju.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Prefekt · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rakek
Rakek je gručasto naselje z okoli 2.200 prebivalci v Občini Cerknica.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Rakek · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Semenišče
Semeníšče (pogovorno tudi lemenát) je ustanova, namenjena vzgoji in izobraževanju bodočih duhovnikov, zlasti v Rimskokatoliški Cerkvi in v pravoslavnih Cerkvah.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Semenišče · Poglej več »
Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov
Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov vsebuje samo duhovnike – škofje so navedeni v samostojnem seznamu.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Slovenci · Poglej več »
Solkan
Solkan je predmestno naselje v Občini Nova Gorica z okoli 3.200 prebivalci (2020).
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Solkan · Poglej več »
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje. Kot akademska disciplina se predava na univerzah po vsem svetu, v obliki fakultet (ang. Faculty of Theology), bogoslovnih semenišč (ang. Seminaries) ali bogoslovnih šol (ang. Schools of divinity).
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Teologija · Poglej več »
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in Vikar · Poglej več »
14. marec
14.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in 14. marec · Poglej več »
1851
1851 (MDCCCLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in 1851 · Poglej več »
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in 1929 · Poglej več »
23. februar
23.
Novo!!: Jožef Godnič (starejši) in 23. februar · Poglej več »
