Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Jean Shiley

Index Jean Shiley

Jean Shiley Newhouse, ameriška atletinja, * 20. november 1911, Harrisburg, Pensilvanija, ZDA, † 11. marec 1998, Los Angeles.

16 odnosi: Američani, Atletika, Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1932, Ženski svetovni rekord v skoku v višino, Dorothy Tyler-Odam, Lien Gisolf, Los Angeles, Pensilvanija, Poletne olimpijske igre, Poletne olimpijske igre 1928, Poletne olimpijske igre 1932, Združene države Amerike, 11. marec, 1911, 1998, 20. november.

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.

Novo!!: Jean Shiley in Američani · Poglej več »

Atletika

Prikaz različnih atletskih disciplin in prizorišč Atletika je ekskluzivna skupina športnih disciplin, ki jih v osnovi sestavljajo tek, met, skok in hitra hoja.

Novo!!: Jean Shiley in Atletika · Poglej več »

Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1932

Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1932.

Novo!!: Jean Shiley in Atletika na Poletnih olimpijskih igrah 1932 · Poglej več »

Ženski svetovni rekord v skoku v višino

Ženski svetovni rekord v skoku v višino.

Novo!!: Jean Shiley in Ženski svetovni rekord v skoku v višino · Poglej več »

Dorothy Tyler-Odam

Dorothy Jennifer Beatrice Odam-Tyler, angleška atletinja, * 14. marec 1920, London, Anglija, † 25. september 2014.

Novo!!: Jean Shiley in Dorothy Tyler-Odam · Poglej več »

Lien Gisolf

Carolina Anna »Lien« Gisolf-Verdam, nizozemska atletinja in hokejistka na travi, * 13. julij 1910, Fort de Kock, Nizozemska vzhodna Indija, † 30. maj 1993, Amstelveen, Nizozemska.

Novo!!: Jean Shiley in Lien Gisolf · Poglej več »

Los Angeles

Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.

Novo!!: Jean Shiley in Los Angeles · Poglej več »

Pensilvanija

Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalaške gore potekajo skozi njeno sredino. Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Philadelphia ali Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pennsylvania ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware. Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona. Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight). Slika:New Paris Covered Bridge.jpg| New Paris Covered Bridge. Slika:Philadelphia City Hall (146070095).jpeg| Pogled v središču Filadelfije na mestno hišo (City Hall). Slika:Duquesne Incline from top.jpg| Duquesne Incline s pogledom na Pittsburgh.

Novo!!: Jean Shiley in Pensilvanija · Poglej več »

Poletne olimpijske igre

Polétne olímpijske ígre ali Ígre olimpijáde so mednarodni športni dogodek, ki ga organizira Mednarodni olimpijski komite (MOK) vsaka štiri leta.

Novo!!: Jean Shiley in Poletne olimpijske igre · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1928

Poletne olimpijske igre 1928 (uradno Igre IX. olimpijade) so potekale leta 1928 v Amsterdamu (Nizozemska).

Novo!!: Jean Shiley in Poletne olimpijske igre 1928 · Poglej več »

Poletne olimpijske igre 1932

Poletne olimpijske igre 1932 (uradno Igre X. olimpijade) so potekale leta 1932 v Los Angelesu (Kalifornija); to mesto je bil tudi edini kandidat za organizacijo poletnih olimpijskih iger.

Novo!!: Jean Shiley in Poletne olimpijske igre 1932 · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

Novo!!: Jean Shiley in Združene države Amerike · Poglej več »

11. marec

11.

Novo!!: Jean Shiley in 11. marec · Poglej več »

1911

1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Novo!!: Jean Shiley in 1911 · Poglej več »

1998

1998 (MCMXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Novo!!: Jean Shiley in 1998 · Poglej več »

20. november

20.

Novo!!: Jean Shiley in 20. november · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »