Kazalo
47 odnosi: Ajdovščina, Železniki, Blejski otok, Bohinjska Bela, Breznica, Žirovnica, Celovec, Cerknica, Dovje, Janez Vurnik, Kamna Gorica, Kamnik, Kipar, Kranj, Kropa, Krtina, Domžale, Liboje, Ljubljana, Ljubno ob Savinji, Lovro Pintar, Mojstrana, Naklo, Prešernov gaj, Preddvor, Radovljica, Rateče, Seznam slovenskih kiparjev, Simon Jenko, Slovenci, Srednja vas v Bohinju, Stara Oselica, Topografija, Tržič, 1819, 1824, 1830, 1832, 1833, 1834, 1840, 1841, 1844, 1846, 1862, 1878, 1889, 2. marec, 28. avgust.
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Janez Vurnik starejši in Ajdovščina
Železniki
Železniki so mesto na Gorenjskem s približno 3.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži ob Selški Sori na mestu, kjer se Selška dolina nekoliko razširi.
Poglej Janez Vurnik starejši in Železniki
Blejski otok
Blejski otok je majhen apnenčast, z drevjem porasel otok na zahodni strani Blejskega jezera.
Poglej Janez Vurnik starejši in Blejski otok
Bohinjska Bela
Bohinjska Bela je razložena vas v Občini Bled, deli se na Zgornjo in Spodnjo vas.
Poglej Janez Vurnik starejši in Bohinjska Bela
Breznica, Žirovnica
Breznica je vas na Gorenjskem, kjer je sedež Občine Žirovnica.
Poglej Janez Vurnik starejši in Breznica, Žirovnica
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Janez Vurnik starejši in Celovec
Cerknica
Cerknica je mesto s približno 4.000 prebivalci in središče istoimenske občine.
Poglej Janez Vurnik starejši in Cerknica
Dovje
Dovje je razloženo naselje z gručastim jedrom z dobrimi 600 prebivalci v Občini Kranjska Gora.
Poglej Janez Vurnik starejši in Dovje
Janez Vurnik
Josipini Hočevarjevi v Radovljici. Spomenik iz leta 1908 ima obliko vodnjaka. Podstavek je izdelal Janez Vurnik, skulpturo dečka pa njegov učenec Jožef Pavlin. Janez Vurnik, slovenski kipar, * 3. november 1849, Radovljica, † 18. marec 1911, Radovljica.
Poglej Janez Vurnik starejši in Janez Vurnik
Kamna Gorica
Kamna Gorica je gručasto naselje v Občini Radovljica.
Poglej Janez Vurnik starejši in Kamna Gorica
Kamnik
Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Janez Vurnik starejši in Kamnik
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Poglej Janez Vurnik starejši in Kipar
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Poglej Janez Vurnik starejši in Kranj
Kropa
Kropa je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom leži ob vzhodnem vznožju planote Jelovica v Občini Radovljica.
Poglej Janez Vurnik starejši in Kropa
Krtina, Domžale
Krtina je naselje v Občini Domžale.
Poglej Janez Vurnik starejši in Krtina, Domžale
Liboje
Liboje so naselje v Občini Žalec in krajevno središče Spodnje Savinjske doline.
Poglej Janez Vurnik starejši in Liboje
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Janez Vurnik starejši in Ljubljana
Ljubno ob Savinji
Ljubno ob Savinji je naselje v Sloveniji, središče Občine Ljubno.
Poglej Janez Vurnik starejši in Ljubno ob Savinji
Lovro Pintar
Lovro Pintar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, sadjar, politik in nabožni pisatelj, * 2. avgust 1814, Sv. Tomaž nad Praprotnim, † 10. september 1875, Tupaliče.
Poglej Janez Vurnik starejši in Lovro Pintar
Mojstrana
Mojstrana je gručasto naselje s skoraj 1.100 prebivalci v Občini Kranjska Gora v Zgornjesavski dolini pod cesto Jesenice - Kranjska Gora, na prodnem vršaju ob sotočju reke Save Dolinke in potoka Bistrice.
Poglej Janez Vurnik starejši in Mojstrana
Naklo
Naklo je naselje v Občini Naklo.
Poglej Janez Vurnik starejši in Naklo
Prešernov gaj
Prešernov gaj Prešernov gaj je park arhitekta Marjana Šorlija in Ruške Ogorevc, ki leži v središču Kranja.
Poglej Janez Vurnik starejši in Prešernov gaj
Preddvor
Preddvor (včasih imenovan tudi Höflein) je največje naselje s skoraj 900 prebivalci in središče Občine Preddvor.
Poglej Janez Vurnik starejši in Preddvor
Radovljica
Črnivca. Radovljiško graščino, kjer so danes Glasbena šola ter Mestni in Čebelarski muzej Radovljica (Radmannsdorf) je mesto z dobrimi 6.000 prebivalci v Sloveniji in središče istoimenske občine in upravne enote.
Poglej Janez Vurnik starejši in Radovljica
Rateče
Rateče so vas v Občini Kranjska Gora.
Poglej Janez Vurnik starejši in Rateče
Seznam slovenskih kiparjev
Seznam slovenskih kiparjev in kipark.
Poglej Janez Vurnik starejši in Seznam slovenskih kiparjev
Simon Jenko
Simon Jenko, slovenski pesnik in pisatelj, * 27. oktober 1835, Podreča pri Mavčičah, † 18. oktober 1869, Kranj.
Poglej Janez Vurnik starejši in Simon Jenko
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Janez Vurnik starejši in Slovenci
Srednja vas v Bohinju
Srednja vas v Bohinju je naselje v Občini Bohinj.
Poglej Janez Vurnik starejši in Srednja vas v Bohinju
Stara Oselica
Stara Oselica je naselje in prelaz v Občini Gorenja vas - Poljane.
Poglej Janez Vurnik starejši in Stara Oselica
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Janez Vurnik starejši in Topografija
Tržič
Tržič je mesto z okoli 3.800 prebivalci na skrajnem severu Gorenjske.
Poglej Janez Vurnik starejši in Tržič
1819
1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1819
1824
1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1824
1830
1830 (MDCCCXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1830
1832
1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1832
1833
1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1833
1834
1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1834
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1840
1841
1841 (MDCCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1841
1844
1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1844
1846
1846 (MDCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1846
1862
1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1862
1878
1878 (MDCCCLXXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1878
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Janez Vurnik starejši in 1889
2. marec
2.
Poglej Janez Vurnik starejši in 2. marec
28. avgust
28.
Poglej Janez Vurnik starejši in 28. avgust
Prav tako znan kot Janez Vurnik st..