Hitreje kot brskalnik!
34 odnosi: Akvadukt (most), Alenka Dovžan, Aljažev dom v Vratih, Železniška proga Jesenice–Trbiž, Cement, Dovje, Fužina, Janez Polda, Jesenice, Julijske Alpe, Jure Košir, Karavanke, Kranjska Gora, Krma, Julijske Alpe, Ledeniška dolina, Martina Čufar, Mežakla, Naselje, Občina Kranjska Gora, Peričnik, Prva svetovna vojna, Sava, Seznam naselij v Sloveniji, Slovenski planinski muzej, Smučišče, Statistični urad Republike Slovenije, Triglav, Triglavska Bistrica, Triglavski narodni park, Triglavsko brezno, Turizem, Vrata, Julijske Alpe, Zgornja Radovna, Zgornjesavska dolina.
Akvadukt (most)
Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.
Novo!!: Mojstrana in Akvadukt (most) · Poglej več »
Alenka Dovžan
Alenka Dovžan, slovenska alpska smučarka, * 11. februar 1976, Mojstrana.
Novo!!: Mojstrana in Alenka Dovžan · Poglej več »
Aljažev dom v Vratih
Aljažev dom v Vratih (1015 m) je planinska postojanka, ki stoji v zgornjem delu doline Vrat ob Triglavski Bistrici.
Novo!!: Mojstrana in Aljažev dom v Vratih · Poglej več »
Železniška proga Jesenice–Trbiž
Železniška proga Jesenice–Trbiž je nekdanja železniška proga, odsek, ki je bil v uporabi med letoma 1870 in 1966 (v Jugoslaviji) in 1967 (v Italiji).
Novo!!: Mojstrana in Železniška proga Jesenice–Trbiž · Poglej več »
Cement
Običajni in zidarski cement na prodajnem mestu Cement je hidravlično vezivo, ki se po hidrataciji (reakciji z vodo) strdi in veže.
Novo!!: Mojstrana in Cement · Poglej več »
Dovje
Dovje je razloženo naselje z gručastim jedrom z dobrimi 600 prebivalci v Občini Kranjska Gora.
Novo!!: Mojstrana in Dovje · Poglej več »
Fužina
Fužina je bil prvotni industrijski obrat, v katerih so železovo rudo pretopili in s pomočjo oglja predelali v železo in jeklo, spadajo v metalurgijo železa in jekla.
Novo!!: Mojstrana in Fužina · Poglej več »
Janez Polda
Janez Polda, slovenski smučarski skakalec, * 25. april 1924, Mojstrana, † 20. marec 1964.
Novo!!: Mojstrana in Janez Polda · Poglej več »
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Mojstrana in Jesenice · Poglej več »
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Novo!!: Mojstrana in Julijske Alpe · Poglej več »
Jure Košir
Jure Košir, slovenski alpski smučar in raper, * 24. april 1972, Jesenice.
Novo!!: Mojstrana in Jure Košir · Poglej več »
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Novo!!: Mojstrana in Karavanke · Poglej več »
Kranjska Gora
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
Novo!!: Mojstrana in Kranjska Gora · Poglej več »
Krma, Julijske Alpe
Krma je najvzhodnejša in najdaljša izmed treh ledeniških alpskih dolin pri Mojstrani na Gorenjskem (zahodno od Krme je dolina Kot in nato še Vrata).
Novo!!: Mojstrana in Krma, Julijske Alpe · Poglej več »
Ledeniška dolina
Ledeniška dolina je dolina s prečnim prerezom v obliki črke U, ki v zgornjem delu prereza prehaja v ledeniško rame, nad njim pa v gorski greben.
Novo!!: Mojstrana in Ledeniška dolina · Poglej več »
Martina Čufar
Martina Čufar Potard, slovenska športna plezalka, * 14. januar 1977, Jesenice.
Novo!!: Mojstrana in Martina Čufar · Poglej več »
Mežakla
Mežakla je visoka planota v Julijskih Alpah med rekama Radovna na jugu in Savo Dolinko na severu.
Novo!!: Mojstrana in Mežakla · Poglej več »
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Novo!!: Mojstrana in Naselje · Poglej več »
Občina Kranjska Gora
Občina Kranjska Gora je ena od občin v Republiki Sloveniji s 5.225 prebivalci (2020).
Novo!!: Mojstrana in Občina Kranjska Gora · Poglej več »
Peričnik
Peričnik je slap in potok v Triglavskem narodnem parku, ki iz obvisele doline teče v ledeniško dolino Vrata, kjer se izliva v potok Bistrica.
Novo!!: Mojstrana in Peričnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Mojstrana in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Mojstrana in Sava · Poglej več »
Seznam naselij v Sloveniji
Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.
Novo!!: Mojstrana in Seznam naselij v Sloveniji · Poglej več »
Slovenski planinski muzej
Slovenski planinski muzej je muzej namenjen sistematični obdelavi in proučevanju kulturne dediščine slovenskega gorništva in planinstva in ima sedež v Mojstrani.
Novo!!: Mojstrana in Slovenski planinski muzej · Poglej več »
Smučišče
Smučišče Smučišče je izraz za urejeno in označeno področje ali pot na pobočju gore, ki je namenjeno smučanju, deskanju ali drugim zimskim športom.
Novo!!: Mojstrana in Smučišče · Poglej več »
Statistični urad Republike Slovenije
Statistični urad Republike Slovenije (kratica SURS) je slovenska vladna služba za izvajanje državne statistike.
Novo!!: Mojstrana in Statistični urad Republike Slovenije · Poglej več »
Triglav
Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.
Novo!!: Mojstrana in Triglav · Poglej več »
Triglavska Bistrica
Triglavska Bistrica, tudi samo Bistrica, je potok, ki teče po ledeniški dolini Vrata pri Mojstrani.
Novo!!: Mojstrana in Triglavska Bistrica · Poglej več »
Triglavski narodni park
Tríglavski národni párk (kratica TNP), je z zakonom zaščiteno varovano območje narave oz.
Novo!!: Mojstrana in Triglavski narodni park · Poglej več »
Triglavsko brezno
Vhod v Triglavsko brezno Triglavsko brezno je ledeno brezno v Sloveniji, z vhodom na Triglavskih podih pod vrhom Triglava.
Novo!!: Mojstrana in Triglavsko brezno · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Mojstrana in Turizem · Poglej več »
Vrata, Julijske Alpe
Vrata so ledeniška dolina v Julijskih Alpah.
Novo!!: Mojstrana in Vrata, Julijske Alpe · Poglej več »
Zgornja Radovna
Zgornja Radovna je razloženo naselje, na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Kranjska Gora.
Novo!!: Mojstrana in Zgornja Radovna · Poglej več »
Zgornjesavska dolina
Zgornjesavska dolina (imenovana tudi samo Dolina) je alpska dolina, po kateri teče reka Sava Dolinka.
Novo!!: Mojstrana in Zgornjesavska dolina · Poglej več »
