Kazalo
21 odnosi: Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Gorica, Kaplan, Karol Glaser, Literarni zgodovinar, Nemščina, Opatje selo, Rimskokatoliška cerkev, Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov, Slovenci, Teologija, Učitelj, Velike Žablje, Vikar, Vipava, Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser), 10. oktober, 1831, 1897, 4. februar.
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Duhovniško posvečenje
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Duhovnik
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Gorica
Kaplan
Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Kaplan
Karol Glaser
Karol Glazer, Karol Glaser, Karel Glazer, Karel Glaser slovenski literarni zgodovinar, prvi slovenski indoevropeist in prevajalec, * 3. februar 1845, Reka, Zgornje Hoče, † 18. julij 1913, Zgornje Hoče.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Karol Glaser
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Literarni zgodovinar
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Nemščina
Opatje selo
Opatje selo (ali Oppacchiasella) je kraj v občini Miren - Kostanjevica na Goriškem Krasu.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Opatje selo
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Rimskokatoliška cerkev
Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov
Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov vsebuje samo duhovnike – škofje so navedeni v samostojnem seznamu.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Slovenci
Teologija
Sv. Avguštin iz Hipona (354-430), latinski teolog, cerkveni oče, cerkveni pisatelj in filozof iz Severne Afrike. Njegova dela imajo še danes velik vpliv na zahodno krščansko teologijo. Teologija je veda o bogu in o stvareh v odnosu do njega. Sopomenka besede je tudi bogoslovje.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Teologija
Učitelj
Učitelj je oseba, ki izobražuje druge, kar lahko opravlja poklicno ali ljubiteljsko.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Učitelj
Velike Žablje
Velike Žablje, (v italijanščini med obema vojnama Sable grande, v habsburški dobi v nemščini Große Sablie) je naselje v Sloveniji, naselje (naselje) Občine Ajdovščine.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Velike Žablje
Vikar
Beseda vikar na splošno pomeni predstavnik, namestnik ali pooblaščenec.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Vikar
Vipava
Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Vipava
Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser)
Prvi obsežni pregled zgodovine slovenskega slovstva, ki ga je spisal Karel Glaser, izdala Slovenska Matica v letih 1894–1900.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in Zgodovina slovenskega slovstva (Karol Glaser)
10. oktober
10.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in 10. oktober
1831
1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in 1831
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in 1897
4. februar
4.
Poglej Janez Kapistran Šmuc in 4. februar
Prav tako znan kot Janez Šmuc.