Hitreje kot brskalnik!
19 odnosi: Abraham Lincoln, Američani, Andrew Jackson, Demokratska stranka (ZDA), Diplomat, Državnik, Franklin Pierce, George Washington, James K. Polk, John C. Calhoun, John Cabell Breckinridge, Millard Fillmore, Odvetnik, Pensilvanija, Politik, 1. junij, 1791, 1868, 23. april.
Abraham Lincoln
Abraham Lincoln (tudi Abe Lincoln, »Pošteni Abe« in »Veliki emancipator« (Great Emancipator), ameriški politik, * 12. februar 1809, Sinking Spring Farm pri Hodgenvillu, okrožje Hardin, Kentucky, ZDA, † 15. april 1865, Washington. Lincoln je bil 16. predsednik Združenih držav Amerike (od leta 1861 do 1865) in prvi republikanski predsednik. Močno je nasprotoval širjenju suženjstva v zvezna ozemlja, zato je njegova zmaga na predsedniških volitvah leta 1860 še podkrepila razdelitev naroda na dva dela. Pred njegovo umestitvijo marca 1861 se je sedem južnih suženjskih zveznih držav odcepilo od ZDA, ustanovilo Konfederacijske države Amerike ter v upravljanje prevzelo trdnjave ter drugo lastnino ZDA in njene vojske na svojem ozemlju. Ti dogodki so kmalu privedli do ameriške državljanske vojne. Lincoln je bil prekaljen politik, ki je s spretnim uravnotežanjem nasprotujočih si mnenj in usmerjanju medsebojno sovražnih skupin k skupnemu cilju pripeljal vojno do zmage ZDA nad odcepljenimi konfederacijskimi državami. Njegove vodstvene sposobnosti so se izkazale v diplomatskem ravnanju z obmejnimi suženjskimi zveznimi državami na začetku bojev, v zavrnitvi poskusa kongresa, da bi ponovno uredil Lincolnov predsedniški kabinet (1862), v številnih govorih in objavah, ki so pripomogli k mobilizaciji severnih držav ter v zavrnitvi miru v predsedniški kampanji leta 1864. Nekateri ga grajajo zaradi izdajanja izvršnih ukazov, nasprotujočih habeas corpus ter zapiranja nasprotujočih vladnih uradnikov in nekaterih založnikov. Lincoln je imel močan vpliv na politične in družbene ustanove ZDA. Njegovo najpomembnejše dejanje je bilo tu morda osnovanje pogojev za večjo centralizacijo moči v zvezni vladi in oslabitev moči vlad posameznih zveznih držav, čeprav to ni dorečeno. Zvezna vlada je bila po t. i. rekonstrukciji ponovno oslabljena, sodobna administrativna zvezna država pa je nastala šele z Rooseveltovim New Dealom 70 let kasneje. Lincoln je bil tudi predsednik, ki je zahvalni dan proglasil za narodni praznik, ustanovil ministrstvo za poljedelstvo (čeprav ne na nivoju kabineta), prenovil narodno bančništvo in banke ter za zvezni državi priznal Zahodno Virginijo in Nevado. Prav tako je s podpisom Zakona o zemlji priseljencev (Homestead Act) leta 1862 spodbudil prizadevanja za naselitev belcev na ameriškem Zahodu. Kakorkoli, najbolj slovi po ključni vlogi pri ukinitvi suženjstva v ZDA z uzakonitvijo Razglasa o odpravi suženjstva (Emancipation Proclamation), ki je pripravil tla za popolno odpravo le-tega.
Novo!!: James Buchanan in Abraham Lincoln · Poglej več »
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: James Buchanan in Američani · Poglej več »
Andrew Jackson
Andrew Jackson, ameriški politik, pravnik, plantažni lastnik in general, * 15. marec 1767, območje Waxhaws na meji med Severno in Južno Karolino, † 8. junij 1845, Nashville, Tennessee.
Novo!!: James Buchanan in Andrew Jackson · Poglej več »
Demokratska stranka (ZDA)
Logotip stranke Demokratska stranka (Democratic Party) je ena od dveh glavnih političnih strank v ZDA.
Novo!!: James Buchanan in Demokratska stranka (ZDA) · Poglej več »
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Novo!!: James Buchanan in Diplomat · Poglej več »
Državnik
Državnik je človek, ki ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države.
Novo!!: James Buchanan in Državnik · Poglej več »
Franklin Pierce
Franklin Pierce, ameriški odvetnik, tožilec, general in politik, * 23. november 1804, Hillsborough, New Hampshire, † 8. oktober 1869, Concord, New Hampshire.
Novo!!: James Buchanan in Franklin Pierce · Poglej več »
George Washington
George Washington, ameriški general, politik, prvi predsednik ZDA in eden od ustanovnih očetov, * 22. februar 1732, Westmoreland, Virginija, † 14. december 1799, Virginija.
Novo!!: James Buchanan in George Washington · Poglej več »
James K. Polk
James Knox Polk, ameriški odvetnik, poslovnež, politik, * 2. november 1795, okrožje Mecklenburg, Severna Karolina, † 15. junij 1849, Nashville, Tennessee.
Novo!!: James Buchanan in James K. Polk · Poglej več »
John C. Calhoun
John Caldwell Calhoun, ameriški odvetnik in politik, * 18. marec 1782, Abbeville, Južna Karolina, † 31. marec 1850, Washington, D.C. Calhoun je bil podpredsednik ZDA (1825-1832); bil je prvi ameriški rojeni podpredsednik.
Novo!!: James Buchanan in John C. Calhoun · Poglej več »
John Cabell Breckinridge
John Cabell Breckinridge, ameriški odvetnik, politik in general, * 16. januar 1821, Lexington, Kentucky, ZDA, † 17. maj 1875, Lexington, Kentucky, ZDA.
Novo!!: James Buchanan in John Cabell Breckinridge · Poglej več »
Millard Fillmore
Millard Fillmore, ameriški odvetnik in politik, * 7. januar 1800, Summerhill, New York, † 8. marec 1874, Buffalo, New York.
Novo!!: James Buchanan in Millard Fillmore · Poglej več »
Odvetnik
Odvetnik je pravnik s pravniškim državnim izpitom, ki izpolnjuje zakonske pogoje za opravljanje odvetniškega poklica, in je član odvetniške zbornice.
Novo!!: James Buchanan in Odvetnik · Poglej več »
Pensilvanija
Pensilvanija (uradno angleško Commonwealth of Pennsylvania; Skupnost Pensilvanije) je zvezna država v severovzhodnih, Velikih jezerih, Apalaških in Srednjeatlantskih regijah ZDA. Pensilvanija meji na Delaware na jugovzhodu, Maryland na jugu, Zahodno Virginijo na jugozahodu, Ohio na zahodu, Eriejsko jezero in kanadsko provinco Ontario na severozahodu, New York na severu in New Jersey na vzhodu, medtem ko Apalaške gore potekajo skozi njeno sredino. Pensilvanija je po površini 33. največja država in po zadnjem uradnem štetju prebivalstva ZDA leta 2010 (naslednjo štejte prebivalstva se izvede vsakih 10 let, tj. 2020) peta po številu prebivalcev. To je deveto najbolj gosto naseljeno mesto med 50 državami. Dve najbolj naseljeni mesti v Pensilvaniji sta Philadelphia ali Filadelfija (1.580.863) in Pittsburgh (302.407). Glavno mesto države in njeno 13. največje mesto je Harrisburg. Pennsylvania ima 225 kilometrov obale ob jezeru Erie in reki Delaware. Država je ena od 13-ih ustanovnih držav ZDA; nastala je leta 1681 kot posledica podelitve kraljevske dežele Williamu Pennu, sinu soimenjaka države. Del Pensilvanije (ob reki Delaware) je bil skupaj s sedanjo zvezno državo Delaware prej organiziran kot kolonija Nova Švedska. To je bila druga država, ki je ratificirala ameriško ustavo 12. decembra 1787. Dvorana Independence, kjer sta bili pripravljeni deklaracija o neodvisnosti ZDA in ameriška ustava, se nahaja v največjem mestu države Philadelphia. Med ameriško državljansko vojno se je bitka pri Gettysburgu odvijala v južni osrednji regiji države. Valley Forge blizu Filadelfije je bil v grenki zimi 1777–78 sedež generala Washingtona. Prav tako je Pensilvanija ena od štirih zveznih držav ZDA, ki je skupnost ali ang. Commonwealth (druge so Massachusetts, Virginija in Kentucky). Pensilvanija je ena najbolj pomembnih držav v zgodovini ZDA. Velja za zibelko Ameriškega naroda. Tu so bile podpisane deklaracija o neodvisnosti ZDA, članki o konfederaciji in ustava ZDA. Po državi so poimenovali več plovil Vojne mornarice ZDA - USS Pennsylvania. Na začetku je bila Filadelfija prvo glavno novoustanovljenih ZDA, nato je ta naziv predalo drugim mestom (tudi New Yorku) ter dokler ni bilo zasnovano Okrožje Columbia (District of Columbia) je ta naziv prešel že osem mest (nekateri jim pravijo tudi The Forgotten Eight). Slika:New Paris Covered Bridge.jpg| New Paris Covered Bridge. Slika:Philadelphia City Hall (146070095).jpeg| Pogled v središču Filadelfije na mestno hišo (City Hall). Slika:Duquesne Incline from top.jpg| Duquesne Incline s pogledom na Pittsburgh.
Novo!!: James Buchanan in Pensilvanija · Poglej več »
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Novo!!: James Buchanan in Politik · Poglej več »
1. junij
1.
Novo!!: James Buchanan in 1. junij · Poglej več »
1791
1791 (MDCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: James Buchanan in 1791 · Poglej več »
1868
1868 (MDCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Novo!!: James Buchanan in 1868 · Poglej več »
23. april
23.
Novo!!: James Buchanan in 23. april · Poglej več »
