Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Ivan Nepomuk Cerar

Index Ivan Nepomuk Cerar

Ivan Nepomuk Cerar (včasih tudi Janez ali Ivan Cerer /Zörrer), slovenski gozdarski strokovnjak, urednik, novinar in politični delavec, * 5. maj 1789, Škofja Loka, † 14. oktober 1849, Trst.

Kazalo

  1. 48 odnosi: Škofja Loka, Štajerska, Cerer, Dunaj, Francozi, Gimnazija Novo mesto, Gorica, Gozd, Ilirska Bistrica, Istra, Kmetijske in rokodelske novice, Kolera, Kozje, Kranjska, Kvarner, Ljubljana, Marec, Novinarstvo, Pazin, Prem, Slavonski Brod, Slovenci, Snežnik, Trst, Urednik, 13. avgust, 14. junij, 14. oktober, 1789, 1801, 1806, 1811, 1816, 1819, 1821, 1824, 1829, 1831, 1832, 1833, 1834, 1835, 1843, 1844, 1848, 1849, 1971, 5. maj.

Škofja Loka

Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Škofja Loka

Štajerska

Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Štajerska

Cerer

Cerer je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Cerer

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Dunaj

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Francozi

Gimnazija Novo mesto

Gimnazija Novo mesto je edina splošna gimnazija v Novem mestu.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Gimnazija Novo mesto

Gorica

Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Gorica

Gozd

Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Gozd

Ilirska Bistrica

Ilirska Bistrica (Illyrisch Feistritz; Villa del Nevoso, pred 1927: Bisterza, madžarsko: Illírbeszterce) je mesto z okoli 4.500 prebivalci (2020) in središče občine Ilirska Bistrica.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Ilirska Bistrica

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Istra

Kmetijske in rokodelske novice

Prva številka ''Novic'', 5. julij 1843 Kmetijske in rokodelske novice so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Kmetijske in rokodelske novice

Kolera

Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Kolera

Kozje

Kozje je naselje v Občini Kozje z malo več kot 600 prebivalci, kar predstavlja petino preivalstva te občine.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Kozje

Kranjska

Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Kranjska

Kvarner

Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Kvarner

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Ljubljana

Marec

Marec ali sušec (mesec z najmanjšo količino padavin) je tretji mesec v gregorijanskem koledarju.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Marec

Novinarstvo

Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Novinarstvo

Pazin

Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Pazin

Prem

Prem je kraško naselje v Občini Ilirska Bistrica.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Prem

Slavonski Brod

Slavonski Brod (včasih Brod na Savi) je mesto na Hrvaškem z okoli 50.000 prebivalci (2021; 2011 še 59.000) (hrv. Grad Slavonski Brod - upravno območje mesta; samo mesto pa jih ima nekaj 1000 manj), ki je upravno središče Brodsko-posavske županije in spada med 7 največjih mest na Hrvaškem.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Slavonski Brod

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Slovenci

Snežnik

Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Snežnik

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Trst

Urednik

Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in Urednik

13. avgust

13.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 13. avgust

14. junij

14.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 14. junij

14. oktober

14.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 14. oktober

1789

1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1789

1801

1801 (MDCCCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1801

1806

1806 (MDCCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1806

1811

1811 (MDCCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1811

1816

1816 (MDCCCXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1816

1819

1819 (MDCCCXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1819

1821

1821 (MDCCCXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1821

1824

1824 (MDCCCXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1824

1829

1829 (MDCCCXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1829

1831

1831 (MDCCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1831

1832

1832 (MDCCCXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1832

1833

1833 (MDCCCXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1833

1834

1834 (MDCCCXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1834

1835

1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1835

1843

1843 (MDCCCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1843

1844

1844 (MDCCCXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1844

1848

1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1848

1849

1849 (MDCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1849

1971

1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 1971

5. maj

5.

Poglej Ivan Nepomuk Cerar in 5. maj