Kazalo
30 odnosi: Budimpešta, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Filozofska fakulteta v Zagrebu, Friedrich Nietzsche, Ivan Cankar, Književnost, Kralj, Letina, Madžarščina, Madžarska, Marija Bajzek Lukač, Matjaž, Miroslav Krleža, Pesnik, Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, Seznam tujih slovenistov, Slavistika, Slovenistika, Slovenska književnost, Sombotel, Srbohrvaščina, Urednik, 13. november, 1958, 1988, 1992, 1995, 2003, 2004, 2007.
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej István Lukács in Budimpešta
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej István Lukács in Filozofska fakulteta v Ljubljani
Filozofska fakulteta v Zagrebu
250px Filozofska fakulteta (izvirno hrvaško Filozofski fakultet u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.
Poglej István Lukács in Filozofska fakulteta v Zagrebu
Friedrich Nietzsche
Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.
Poglej István Lukács in Friedrich Nietzsche
Ivan Cankar
Ivan Cankar, slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik, * 10. maj 1876, Vrhnika, Avstro-Ogrska, † 11. december 1918, Ljubljana, Kraljevina SHS.
Poglej István Lukács in Ivan Cankar
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej István Lukács in Književnost
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej István Lukács in Kralj
Letina
Letina (madžarsko Letenye) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Letina Županije Zala.
Poglej István Lukács in Letina
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej István Lukács in Madžarščina
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej István Lukács in Madžarska
Marija Bajzek Lukač
Marija Bajzek Lukač (madžarsko: Lukácsné Bajzek Mária) slovenska jezikoslovka, pisateljica in profesorica slovenščine na Madžarskem.
Poglej István Lukács in Marija Bajzek Lukač
Matjaž
Matjaž je moško osebno ime.
Poglej István Lukács in Matjaž
Miroslav Krleža
Miroslav Krleža, hrvaški pisatelj in enciklopedist, * 7. julij 1893, Zagreb, † 29. december 1981, Zagreb.
Poglej István Lukács in Miroslav Krleža
Pesnik
Pésnik (ž. pésnica) ali poét (ž. poétinja, poetésa, poétka) je tisti, ki piše pesmi oziroma poezijo.
Poglej István Lukács in Pesnik
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, teoretikov, kritikov in urednikov.
Poglej István Lukács in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam tujih slovenistov
Seznam slovenistov. Seznam slovenistov, ki delujejo v tujini.
Poglej István Lukács in Seznam tujih slovenistov
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej István Lukács in Slavistika
Slovenistika
Slovenístika je znanstvena veda, ki preučuje slovenščino kot jezik in slovstvo (slovensko književnost v najširšem pomenu).
Poglej István Lukács in Slovenistika
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej István Lukács in Slovenska književnost
Sombotel
Sombotel (madžarsko Szombathely, hrvaško Sambotel, nemško Steinamanger, latinsko-romansko Savaria) je z okoli 80.000 prebivalci deseto največje mesto na Madžarskem ter županijsko središče Železne županije ter podregije Szombathely?-(še?).
Poglej István Lukács in Sombotel
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej István Lukács in Srbohrvaščina
Urednik
Urednik je oseba, ki se poklicno ukvarja s pregledovanjem del drugih oseb, ki so mu bila predložena za vključitev v določeno publikacijo (časopis, revijo...) oz.
Poglej István Lukács in Urednik
13. november
13.
Poglej István Lukács in 13. november
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej István Lukács in 1958
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej István Lukács in 1988
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej István Lukács in 1992
1995
1995 (MCMXCV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej István Lukács in 1995
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej István Lukács in 2003
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej István Lukács in 2004
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej István Lukács in 2007
Prav tako znan kot Stjepan Lukač.