Kazalo
17 odnosi: Čazma, Ezop, Hrvati, Ilirizem, Jernej Kopitar, Kajkavščina, Kanonik, Maksimilijan Vrhovac, Nemščina, Srbohrvaščina, Sveto pismo, Zagreb, 16. maj, 1796, 1858, 1884, 31. julij.
Čazma
Čazma (madžarsko Csázma) je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Bjelovarsko-bilogorsko županijo.
Poglej Ignac Kristijanović in Čazma
Ezop
Ezop, starogrški basnopisec, pravljičar in pripovedovalec, ki so mu pripisali številne basni, ki so zdaj skupaj znane kot Ezopove basni.
Poglej Ignac Kristijanović in Ezop
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Ignac Kristijanović in Hrvati
Ilirizem
Ilirizem ali ilirsko gibanje imenujemo južnoslovansko književno-kulturno in narodno-politično gibanje iz prve polovice 19. stoletja, nastalo kot prilagoditev teorije Jana Kollarja o slovanski vzajemnosti (panslavizmu).
Poglej Ignac Kristijanović in Ilirizem
Jernej Kopitar
link.
Poglej Ignac Kristijanović in Jernej Kopitar
Kajkavščina
Kajkavščina (Kajkavica, Kajkavsko narječje, Kajkavština) je eno od treh glavnih hrvaških narečij, ob štokavščini in čakavščini.
Poglej Ignac Kristijanović in Kajkavščina
Kanonik
Kanonik je krščanski duhovnik, ki ga škof imenuje za svojega svetovalca.
Poglej Ignac Kristijanović in Kanonik
Maksimilijan Vrhovac
Maksimilijan Vrhovac (Verhovácz), zagrebški škof in pisatelj, * 23. november 1752, Karlovec, † 16. december 1827, Zagreb.
Poglej Ignac Kristijanović in Maksimilijan Vrhovac
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Ignac Kristijanović in Nemščina
Srbohrvaščina
Etičnopolitične različice srbohrvaščine oziroma sestava srbohrvaščine (2006) Srbohrvaščina (srpskohrvatski ali hrvatskosrpski) je bil uradni jezik v nekdanji SFRJ poleg slovenščine in makedonščine.
Poglej Ignac Kristijanović in Srbohrvaščina
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Ignac Kristijanović in Sveto pismo
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Ignac Kristijanović in Zagreb
16. maj
16.
Poglej Ignac Kristijanović in 16. maj
1796
1796 (MDCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Ignac Kristijanović in 1796
1858
1858 (MDCCCLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Ignac Kristijanović in 1858
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Ignac Kristijanović in 1884
31. julij
31.