Hitreje kot brskalnik!
40 odnosi: Akumulacijsko jezero, Črno morje, Bistrica pri Tržiču, Blejska Dobrava, Drava, Dravske elektrarne Maribor, Druga svetovna vojna, Dušik, Dunaj, Fala, Ruše, Francisova turbina, Gigavatna ura, Gradec, Hidroelektrarna, Hidroelektrarna Dravograd, Hidroelektrarna Mariborski otok, ISO 14001, Kaplanova turbina, Karbid, Kratica, Kubični meter, Les, Maribor, Moč, Mura, Nemščina, OHSAS 18001, Podjetje, Predelovalna industrija, Prva svetovna vojna, Reka, Ruše, Servis, Seznam elektrarn v Sloveniji, Slovenija, Splav (plovilo), Vat, Vodna turbina, Vojni ujetnik, 26. september.
Akumulacijsko jezero
Akumulacijsko jezero Mooserboden v Avstriji Akumulacijsko jezero je umetno jezero, v katerem se nabira voda.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Akumulacijsko jezero · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Črno morje · Poglej več »
Bistrica pri Tržiču
Bistrica pri Tržiču je urbanizirano gručasto primestno naselje z nekaj manj kot 3.000 prebivalci v Občini Tržič in je bila v nekem obdobju del mesta Tržič.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Bistrica pri Tržiču · Poglej več »
Blejska Dobrava
Blejska Dobrava je gručasto naselje s skoraj 1000 prebivalci ob severovzhodnem vznožju visoke planote Mežakle v Občini Jesenice.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Blejska Dobrava · Poglej več »
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Drava · Poglej več »
Dravske elektrarne Maribor
Dravske elektrarne Maribor d. o. o.s (skrajšano DEM d. o. o.) so hidroenergetska družba ter največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Dravske elektrarne Maribor · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Dušik
Dušik je kemični element s simbolom N in atomskim številom 7.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Dušik · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Dunaj · Poglej več »
Fala, Ruše
Fala je naselje v Občini Ruše.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Fala, Ruše · Poglej več »
Francisova turbina
Francisova vodna turbina Lopatice gonilnika Francisove vodne turbine Francisova vodna turbina je nadtlačna turbina radialno-aksialnega tipa in je najpogosteje uporabljena vodna turbina, saj je primerna za srednje pretoke in srednje padce, kakršne ima večina virov vodne energije.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Francisova turbina · Poglej več »
Gigavatna ura
Gigavátna úra (oznaka GWh) je fizikalna enota za delo in energijo, enaka 3.600.000.000.000 J. Ena gigavatna ura ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 GW v času 1 ure, torej 3600 s. Mednarodni sistem enot uvršča enoto med nedovoljene, še naprej pa se uporablja pri prikazovanju proizvodnje energije večjih proizvajalcev gl.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Gigavatna ura · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Gradec · Poglej več »
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Hidroelektrarna · Poglej več »
Hidroelektrarna Dravograd
Hidroelektrarna Dravograd Hidroelektrarna Dravograd (kratica HE Dravograd) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Hidroelektrarna Dravograd · Poglej več »
Hidroelektrarna Mariborski otok
Hidroelektrarna Mariborski otok (kratica HE Mariborski otok) je ena izmed hidroelektrarn v Sloveniji; leži na reki Dravi tik nad Mariborskim otokom.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Hidroelektrarna Mariborski otok · Poglej več »
ISO 14001
ISO 14001 je mednarodni standard za sisteme ravnanja z okoljem, ki zajema obvladovanje okoljskih vidikov proizvodne ali storitvene dejavnosti.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in ISO 14001 · Poglej več »
Kaplanova turbina
Shema kaplanove turbine Kaplanova vodna turbina je aksialna nadtlačna vodna turbina, ki ima vtok radialen, iztok pa aksialen.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Kaplanova turbina · Poglej več »
Karbid
Kalcijev karbid v kosih Karbídi so binarne spojine ogljika s kovinami ali z nekaterimi polkovinami (bor, silicij).
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Karbid · Poglej več »
Kratica
Kratíca je ustaljena okrajšava večbesednih imen, običajno iz začetnih črk.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Kratica · Poglej več »
Kubični meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Kubíčni méter (oznaka m³) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za prostornino.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Kubični meter · Poglej več »
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Les · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Maribor · Poglej več »
Moč
Móč je skalarna fizikalna količina, določena kot delo, opravljeno v enoti časa.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Moč · Poglej več »
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture. Najprej teče po ledeniško preoblikovani dolini Lungau večinoma proti vzhodu mimo mesteca Tamsweg. Nekoliko niže vstopi v zvezno deželo Štajersko in nadaljuje pot proti vzhodu skozi Murau, Judenburg, Knittelfeld in Leoben do mesteca Bruck an der Mur, kjer dobi z leve pritok Murico. Tu zavije ostro proti jugu, se v ozki soteski prebije skozi pas Južnih apneniških Alp ter pri Gradcu (nem.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Mura · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Nemščina · Poglej več »
OHSAS 18001
OHSAS 18001 je mednarodni standard za varnost in zdravje pri delu in sistem za upravljanje varnosti.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in OHSAS 18001 · Poglej več »
Podjetje
Podjetje (ang. Business) ni pravna oseba in je poslovna enota gospodarske družbe (ang. Corporation), ki pa je pravna oseba (ang. Legal Entity).
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Podjetje · Poglej več »
Predelovalna industrija
kmetijskem, industrijskem in storitvenem sektorju. Predelovalna industrija so industrijske panoge, ki se ukvarjajo s proizvodnjo surovin, reprodukcijskega materiala, investicijske opreme, potrošnih dobrin.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Predelovalna industrija · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Reka · Poglej več »
Ruše
Ruše so mestno naselje z okoli 4.200 prebivalci in središče istoimenske občine v Dravski dolini.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Ruše · Poglej več »
Servis
Servis je lahko.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Servis · Poglej več »
Seznam elektrarn v Sloveniji
Jedrska elektrarna Krško Seznam elektrarn v Sloveniji.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Seznam elektrarn v Sloveniji · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Slovenija · Poglej več »
Splav (plovilo)
Preprosti splav Splav je najenostavnejša in verjetno med najstarejšimi oblikami preprostega plovila, sestavljen je iz medsebojno povezanih debel ali desk, ki ustvarijo na vodi plavajočo ploščad.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Splav (plovilo) · Poglej več »
Vat
Vát (izvirno, oznaka W) je izpeljana enota SI za moč, toplotni tok, svetlobni tok in druge oblike energijskega toka.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Vat · Poglej več »
Vodna turbina
Francisova vodna turbina za električno centralo na Grand Coulee Dam. Vódna turbína je pogonski stroj, pri katerem se potencialna energija vode pretvarja v mehansko energijo, ta pa se z električnim generatorjem pretvarja v električno energijo.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Vodna turbina · Poglej več »
Vojni ujetnik
Nemški vojni ujetniki v Belgiji leta 1944 Vojni ujetnik je vojak, mornar, letalec ali marinec, ki je bil ujet in zaprt s strani sovražnika med ali neposredno po oboroženem konfliktu.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in Vojni ujetnik · Poglej več »
26. september
26.
Novo!!: Hidroelektrarna Fala in 26. september · Poglej več »
