Kazalo
58 odnosi: Akademski nazivi, Argentina, Asistent, AVNOJ, Župančičeva nagrada, Benetke, Beograd, Ciril Kosmač, Delo (časopis), Didaktika književnosti, Docent, Doktorat, Emeritus, Enciklopedija Slovenije, Filozofska fakulteta v Ljubljani, France Bevk, Fulbrightova štipendija, Hrvaščina, Jezik in slovstvo, Južna Amerika, Knjižnica, Lawrence, Lektor, Levstikova nagrada, Literarna kritika, Literarni zgodovinar, Ljubljana, Novela (književnost), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Prešernova nagrada, Primerjalna književnost, Red zaslug za ljudstvo, Roman, Sežana, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Severna Amerika, Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, Slavistična revija, Slavistika, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenščina, Slovenci, Slovenska izseljenska književnost, Slovenska književnost, Slovenska matica, Slovenska mladinska književnost, Socialni realizem, Sodobnost (revija), Srbščina, Univerza Harvard, ... Razširi indeks (8 več) »
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Poglej Helga Glušič in Akademski nazivi
Argentina
Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom.
Poglej Helga Glušič in Argentina
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Poglej Helga Glušič in Asistent
AVNOJ
Slovenska delegacija za AVNOJ Dokument AVNOJa o razglasitvi nove države AVNOJ (slovensko Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije; hrvaško (bosansko in črnogorsko) Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) je bil politično-predstavniški organ med 2.
Poglej Helga Glušič in AVNOJ
Župančičeva nagrada
Župančičeva nagrada je priznanje, ki ga podeljuje Mestna občina Ljubljana (MOL).
Poglej Helga Glušič in Župančičeva nagrada
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Helga Glušič in Benetke
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Helga Glušič in Beograd
Ciril Kosmač
Ciril Kosmač, slovenski pisatelj, * 28. september 1910, Slap ob Idrijci, † 28. januar 1980, Ljubljana.
Poglej Helga Glušič in Ciril Kosmač
Delo (časopis)
Delo je slovenski nacionalni dnevni časopis, ki ga izdaja časopisno založniško podjetje Delo d.o.o. iz Ljubljane.
Poglej Helga Glušič in Delo (časopis)
Didaktika književnosti
»Didaktika književnosti je ena od specialnih didaktik (poleg didaktike maternega jezika, didaktike tujih jezikov, didaktike matematike idr.). Te posebne znanstvenoraziskovalne discipline se ukvarjajo z vprašanjem, kako so določena področja dejanskosti in vede o njej vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces, ter svoje ugotovitve uporabljajo pri usposabljanju učiteljev za poučevanje«.
Poglej Helga Glušič in Didaktika književnosti
Docent
Docènt oz.
Poglej Helga Glušič in Docent
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Helga Glušič in Doktorat
Emeritus
Dopolnilo emeritus (častni, zaslužni; množina emeriti) se uporablja v povezavi s poklicnim naslovom profesor ali škof. Dodeljuje se za posebne zasluge profesorjev, ponekod pa tudi redno ob upokojitvi, saj nakazuje le njegov "upokojenski" status (slovenjeno tudi: emeritirani profesor), zato je avtomatično prevajanje tujih "emeritusov" kot "zaslužnih profesorjev" pogosto neustrezno.
Poglej Helga Glušič in Emeritus
Enciklopedija Slovenije
Vseh 16 zvezkov ''Enciklopedije Slovenije'' Enciklopedija Slovenije (kratica ES) je slovenska enciklopedija o rečeh, povezanih s Slovenijo, ki jo je v letih 1987–2002 v 16 zvezkih izdala založba Mladinska knjiga na podlagi posebnega dogovora oz.
Poglej Helga Glušič in Enciklopedija Slovenije
Filozofska fakulteta v Ljubljani
Logotip fakultete Filozofska fakulteta je ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani.
Poglej Helga Glušič in Filozofska fakulteta v Ljubljani
France Bevk
Zakojci France Bevk, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik, prevajalec, urednik, politik * 17. september 1890, Zakojca pri Cerknem, † 17. september 1970, Ljubljana.
Poglej Helga Glušič in France Bevk
Fulbrightova štipendija
Fulbrightova štipendija je mednarodna štipendija na podlagi programa, v katerem Združene države Amerike sodelujejo z več kot 155 državami na svetu, ter vključuje študente, univerzitetne predavatelje in raziskovalce, znanstvenike in umetnike.
Poglej Helga Glušič in Fulbrightova štipendija
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Helga Glušič in Hrvaščina
Jezik in slovstvo
Pregled razmerja med prispevki v JiS-u po obdobjih Jezik in slovstvo (1955–) je osrednja strokovna slovenistična revija, ki ponuja razprave in zapise o slovenskem jeziku, literaturi in s tem povezani pedagoški teoriji in praksi.
Poglej Helga Glušič in Jezik in slovstvo
Južna Amerika
Sestavljena satelitska slika Južne Amerike Júžna Amêrika je celina, ki jo sicer prečka ekvator, vendar je večina njene površine na južni polobli.
Poglej Helga Glušič in Južna Amerika
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Helga Glušič in Knjižnica
Lawrence
Lawrence je lahko.
Poglej Helga Glušič in Lawrence
Lektor
Léktor (- bralec, čitatelj) je beseda, ki je proti koncu srednjega veka v srednji Evropi označevala akademsko izobraženega učitelja, šele v preteklem stoletju pa se je pomensko specializirala v učitelja tujega jezika. Beseda lektor je tujka, prevzeta prek nemščine (Lektor) iz latinščine lector - bralec, in ima zdaj več pomenov.
Poglej Helga Glušič in Lektor
Levstikova nagrada
Fran Levstik Levstikova nagrada je nagrada, ki jo od leta 1949 Založba Mladinska knjiga podeljuje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti avtorjem, ki objavljajo pri tej založbi.
Poglej Helga Glušič in Levstikova nagrada
Literarna kritika
Literarna kritika (književna kritika, literarna ocena, literarna recenzija) je publicistična dejavnost, ki opisuje, analizira, interpretira, uvršča in vrednoti nova knjižna leposlovna dela.
Poglej Helga Glušič in Literarna kritika
Literarni zgodovinar
Literarni zgodovinar je strokovnjak za literarno zgodovino.
Poglej Helga Glušič in Literarni zgodovinar
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Helga Glušič in Ljubljana
Novela (književnost)
Novéla je pripovednoprozna vrsta, poimenovana po italijanskem izrazu za novo.
Poglej Helga Glušič in Novela (književnost)
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Helga Glušič in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Prešernova nagrada
Koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije ob podelitvi nagrad leta 1961 Podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada leta 2011 Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Poglej Helga Glušič in Prešernova nagrada
Primerjalna književnost
Primerjalna književnost oz.
Poglej Helga Glušič in Primerjalna književnost
Red zaslug za ljudstvo
Red zaslug za ljudstvo (originalno: red zaslug za narod) je bilo odlikovanje SFRJ, ustanovljeno 9. julija 1945.
Poglej Helga Glušič in Red zaslug za ljudstvo
Roman
Román je najobširnejše pripovedno delo v prozi.
Poglej Helga Glušič in Roman
Sežana
Sežana (italijansko Sesana, nemško Zizan) je mesto v Sloveniji in gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno ter zdravstveno središče slovenskega Krasa.
Poglej Helga Glušič in Sežana
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK) je prireditev za tuje sloveniste, ki jo organizira Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik navadno v prvih tednih julija.
Poglej Helga Glušič in Seminar slovenskega jezika, literature in kulture
Severna Amerika
Severna Amerika je tretja največja celina na svetu.
Poglej Helga Glušič in Severna Amerika
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev, teoretikov, kritikov in urednikov.
Poglej Helga Glušič in Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev
Slavistična revija
Slavistična revija, s podnaslovom Časopis za jezikoslovje in literarne vede/Journal for Linguistics and Literary Studies, je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede.
Poglej Helga Glušič in Slavistična revija
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Helga Glušič in Slavistika
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej Helga Glušič in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Helga Glušič in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Helga Glušič in Slovenci
Slovenska izseljenska književnost
Slovenska izseljenska (zdomska, migrantska) književnost obsega literarna dela slovenskih izseljencev, ki so napisana v slovenskem jeziku.
Poglej Helga Glušič in Slovenska izseljenska književnost
Slovenska književnost
Hinko Smrekar - karikatura slovenskih literatov iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Slovenska književnost se začne z zapisi Brižinskih spomenikov okoli leta 1000.
Poglej Helga Glušič in Slovenska književnost
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Helga Glušič in Slovenska matica
Slovenska mladinska književnost
Slovenska mladinska književnost je leposlovje v slovenščini, ki so ga od 19.
Poglej Helga Glušič in Slovenska mladinska književnost
Socialni realizem
Socialni realizem ali novi realizem (tudi nova stvarnost, nem. Neue Sachlichkeit) je oznaka za smer, ki se je v slovenski književnosti razmahnila med letoma 1930 in 1941.
Poglej Helga Glušič in Socialni realizem
Sodobnost (revija)
Stran iz prve številke ''Sodobnosti'' (1933) Sodobnost je slovenska revija za književnost in kulturo.
Poglej Helga Glušič in Sodobnost (revija)
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Helga Glušič in Srbščina
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Poglej Helga Glušič in Univerza Harvard
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Helga Glušič in Univerza v Ljubljani
Vitomil Zupan
Vitomil Zupan, slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in esejist, * 18. januar 1914, Ljubljana, † 14. maj 1987, Ljubljana.
Poglej Helga Glušič in Vitomil Zupan
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Helga Glušič in Zagreb
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Helga Glušič in 1934
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Helga Glušič in 20. stoletje
2014
2014 (MMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Helga Glušič in 2014
21. marec
21.
Poglej Helga Glušič in 21. marec
3. oktober
3.
Poglej Helga Glušič in 3. oktober