Kazalo
23 odnosi: Emil Julius Gumbel, Entropija (informatika), Funkcija gama, Funkcija generiranja momentov, Gostota verjetnosti, Interval, Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve, Koeficient simetrije, Mediana, Modus (statistika), Parameter, Parameter lokacije, Parameter merila, Parameter oblike, Pričakovana vrednost, Ronald Aylmer Fisher, Seznam verjetnostnih porazdelitev, Slučajna spremenljivka, Sploščenost, Varianca, Verjetnostna porazdelitev, Zbirna funkcija verjetnosti, Zvezna porazdelitev.
- Zvezne porazdelitve
Emil Julius Gumbel
Emil Julius Gumbel, nemški matematik in politični pisec, * 18. julij, 1891, München, Nemčija, † 10. september 1966, New York, ZDA.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Emil Julius Gumbel
Entropija (informatika)
Entropija ali Shannonova entropija je v informatiki količina, ki meri negotovost izida poskusa povezanega s slučajno spremenljivko.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Entropija (informatika)
Funkcija gama
realni premici kompleksni ravnini Razširjena različica funkcije Γ v kompleksni ravnini Fúnkcija gáma (tudi Eulerjeva funkcija gama),je v matematiki specialna funkcija, ki razširja pojem fakultete na kompleksna števila.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Funkcija gama
Funkcija generiranja momentov
Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Funkcija generiranja momentov
Gostota verjetnosti
Gostota verjetnosti (okrajšano pdf) je v teoriji verjetnosti funkcija, ki daje relativno verjetnost, da bo zvezna slučajna spremenljivka imela točno določeno vrednost iz množice možnih vrednosti.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Gostota verjetnosti
Interval
Intervál je lahko.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Interval
Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Karakterístična fúnkcija verjétnostne porazdelítve (značilna funkcija verjetnostne porazdelitve) ali kar karakteristična funkcija v verjetnostnem računu in statistiki za poljubno slučajno spremenljivko popolnoma določa verjetnostno porazdelitev.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Karakteristična funkcija verjetnostne porazdelitve
Koeficient simetrije
Primer porazdelitve s koeficientom asimetrije različnim od nič. Večji del vrednosti slučajne sprememnljivke je na desni strani. Koeficient simetrije (včasih tudi koeficient asimetrije) v teoriji verjetnosti in statistiki, merilo ki meri asimetrijo verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Koeficient simetrije
Mediana
Mediána je v matematiki srednja vrednost nekega zaporedja števil, ki razdeli števila, razvrščena po velikosti, na dve enaki polovici po številu elementov.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Mediana
Modus (statistika)
Modus v teoriji verjetnosti in statistiki je vrednost, ki se najbolj pogosto pojavlja v množici vrednosti slučajne spremenljivke.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Modus (statistika)
Parameter
Parámeter je na splošno matematična spremenljivka, katere vrednost je določena s posebnimi pogoji.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Parameter
Parameter lokacije
Parameter lokacije je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega (skalar ali vektor) parametra \mu \! s pomočjo katerega določamo lokacijo ali premik posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Parameter lokacije
Parameter merila
Parameter merila je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega parametra s pomočjo katerega določamo merilo (raztegnjenost) prikaza posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Parameter merila
Parameter oblike
Parameter oblike je v teoriji verjetnosti in statistiki vrsta numeričnega parametra s pomočjo katerega določamo oblike posameznih krivulj iz družine verjetnostnih porazdelitev.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Parameter oblike
Pričakovana vrednost
Pričakovana vrednost (tudi matematično upanje) je v teoriji verjetnosti in statistiki za slučajno spremenljivko \mathbf vsota produktov verjetnosti z vrednostjo slučajne spremenljivke.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Pričakovana vrednost
Ronald Aylmer Fisher
Sir Ronald Aylmer Fisher, FRS, angleški statistik, evolucijski biolog, evgenik in genetik, * 17. februar 1890, East Finchley, London, Anglija, † 29. julij 1962, Adelaide, Avstralija.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Ronald Aylmer Fisher
Seznam verjetnostnih porazdelitev
Seznam verjetnostnih porazdelitev vsebuje nekatere verjetnostne porazdelitve.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Seznam verjetnostnih porazdelitev
Slučajna spremenljivka
Slučajna spremenljivka je količina, ki nastopi kot rezultat poskusa (dogodka), kjer je možnih več izidov.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Slučajna spremenljivka
Sploščenost
Sploščenost (tudi koeficient ekscesa ali koeficient sploščenosti) je v teoriji verjetnosti in statistiki vrednost, ki meri koničastost (ostrost vrha) verjetnostne porazdelitve realne slučajne spremenljivke.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Sploščenost
Varianca
Varianca (tudi verjetnost distribucije; oznaka σ2, sigma-kvadrat) je v statistiki in verjetnostni teoriji mera statistične razpršenosti določene spremenljivke.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Varianca
Verjetnostna porazdelitev
normalna ali Gaussova porazdelitev). Verjetnostna porazdelitev (tudi porazdelitev verjetnosti) je v verjetnostnem računu in statistiki pravilo, ki določa verjetnost, da slučajna spremenljivka zavzame neko vrednost.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Verjetnostna porazdelitev
Zbirna funkcija verjetnosti
Zbirna funkcija verjetnosti ali porazdelitvena funkcija (oznaka cdf iz cumulative distribution function) je v verjetnostnem računu funkcija, ki opisuje verjetnostno porazdelitev realne slučajne spremenljivke X. Označuje se jo z \mathbf\,.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Zbirna funkcija verjetnosti
Zvezna porazdelitev
Zvezna porazdelitev (ali zvezna verjetnostna porazdelitev) je v verjetnostni teoriji in statistiki verjetnostna porazdelitev v kateri lahko vrednosti opazovane slučajne spremenljivke zavzamejo katerokoli vrednost iz intervala možnih vrednosti.
Poglej Fréchetova porazdelitev in Zvezna porazdelitev