Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: Železni križec, Druga svetovna vojna, Fähnrich, Francija, General, General artilerije (Wehrmacht), Generalmajor (Wehrmacht), Generalpolkovnik (Wehrmacht), Generalporočnik (Wehrmacht), Heer, Le Mans, Major (Wehrmacht), Nadporočnik (Wehrmacht), Nemško cesarstvo, Nemci, Podpolkovnik (Wehrmacht), Polkovnik (Wehrmacht), Poročnik (Wehrmacht), Prva svetovna vojna, Seznam generalpolkovnikov Wehrmachta, Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa, Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi, SS-Oberst-Gruppenführer, Stotnik (Wehrmacht), Tretji rajh, Würzburg, Weimarska republika, 1882, 1914, 1944, 2. februar, 28. junij, 7. armada (Wehrmacht).
Železni križec
Želézni krížec (nemško Eisernes Kreuz) je bilo vojaško odlikovanje Prusije, Nemškega cesarstva in Tretjega rajha, ki ga je ustanovil pruski kralj Friderik Viljem III. in ga prvič podelil 10. marca 1813.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Železni križec · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Fähnrich
Fahnenjunker (kratica: Fhj, FJ; dobesedno Zastavnik) je vojaški čin v uporabi v Bundeswehru.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Fähnrich · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Francija · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Friedrich Dollmann in General · Poglej več »
General artilerije (Wehrmacht)
General artilerije (izvirno General der Artillerie; kratica: GdA) je bil generalski čin (v rangu polnega generala) v nemškem Heeru (kopenski vojski) za generale artilerijske specializacije.
Novo!!: Friedrich Dollmann in General artilerije (Wehrmacht) · Poglej več »
Generalmajor (Wehrmacht)
Generalmajor (izvirno Generalmajor) je bil generalski čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: Friedrich Dollmann in Generalmajor (Wehrmacht) · Poglej več »
Generalpolkovnik (Wehrmacht)
Generalpolkovnik (izvirno Generaloberst) je bil generalski čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: Friedrich Dollmann in Generalpolkovnik (Wehrmacht) · Poglej več »
Generalporočnik (Wehrmacht)
Generalporočnik (izvirno Generalleutnant) je bil generalski čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: Friedrich Dollmann in Generalporočnik (Wehrmacht) · Poglej več »
Heer
Heer je nemški naziv za kopensko vojsko.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Heer · Poglej več »
Le Mans
Vieux Mans Le Mans je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Sarthe in sedež rimskokatoliške škofije Le Mans.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Le Mans · Poglej več »
Major (Wehrmacht)
Major (izvirno Major) je bil častniški čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: Friedrich Dollmann in Major (Wehrmacht) · Poglej več »
Nadporočnik (Wehrmacht)
Nadporočnik (izvirno Oberleutnant) je bil častniški čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: Friedrich Dollmann in Nadporočnik (Wehrmacht) · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Nemci · Poglej več »
Podpolkovnik (Wehrmacht)
Podpolkovnik (izvirno Oberstleutnant) je bil častniški čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: Friedrich Dollmann in Podpolkovnik (Wehrmacht) · Poglej več »
Polkovnik (Wehrmacht)
Polkovnik (izvirno Oberst) je bil častniški čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: Friedrich Dollmann in Polkovnik (Wehrmacht) · Poglej več »
Poročnik (Wehrmacht)
Poročnik (izvirno Leutnant) je bil častniški čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: Friedrich Dollmann in Poročnik (Wehrmacht) · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Seznam generalpolkovnikov Wehrmachta
Seznam generalpolkovnikov Wehrmachta.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Seznam generalpolkovnikov Wehrmachta · Poglej več »
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa · Poglej več »
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi
e3d9ff Barva polja in * (asterisk) pomeni, da je bilo odlikovanje podeljeno posmrtno.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi · Poglej več »
SS-Oberst-Gruppenführer
Heinrich Himmler (levo) in Kurt Daluege (desno) z vidno ovratno oznako čina. SS-Oberst-Gruppenführer (dobesedno SS-najvišji skupinski vodja; hierarhično prevedeno general; okrajšava Oberstgruf) je bil najvišji generalski čin v paravojaški organizaciji Schutzstaffel (v obdobju 1939-45) in z njo povezanimi službami oz.
Novo!!: Friedrich Dollmann in SS-Oberst-Gruppenführer · Poglej več »
Stotnik (Wehrmacht)
Stotnik (izvirno Hauptmann) je bil častniški čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: Friedrich Dollmann in Stotnik (Wehrmacht) · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Tretji rajh · Poglej več »
Würzburg
Würzburg (frankovsko Wörtzburch) je mesto v regiji Frankovska na severu nemške zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Würzburg · Poglej več »
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Novo!!: Friedrich Dollmann in Weimarska republika · Poglej več »
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Novo!!: Friedrich Dollmann in 1882 · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Friedrich Dollmann in 1914 · Poglej več »
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Friedrich Dollmann in 1944 · Poglej več »
2. februar
2.
Novo!!: Friedrich Dollmann in 2. februar · Poglej več »
28. junij
28.
Novo!!: Friedrich Dollmann in 28. junij · Poglej več »
7. armada (Wehrmacht)
7.
Novo!!: Friedrich Dollmann in 7. armada (Wehrmacht) · Poglej več »
