Hitreje kot brskalnik!
50 odnosi: Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu, Alojzij Repič, Atelje, Benetke, Bistrica v Rožu, Bogdan Borčić, Cleveland, Ohio, Diploma, Dolnje Vreme, Drago Tršar, Druga svetovna vojna, Firence, Friderik Baraga, Golnik, Gorica, Ivan Meštrović, Ivan Prijatelj, Kaplan, Kipar, Koroška (zvezna dežela), Ljubljana, Marijan Tršar, Martin Gorše, Milan Bizovičar, Milano, Narodna in univerzitetna knjižnica, New York, Padova, Pošta Slovenije, Pokrajina Pordenone, Pordenone, Praga, Prva svetovna vojna, Revija, Rim, Rudolf Valdec, Seznam slovenskih kiparjev, Slovenci, Slovenski tolar, Sodražica, Trebnje, Trst, Vila Lovšin, Vila Stanovnik, Zamostec, Združene države Amerike, 1897, 1986, 2. avgust, 26. september.
Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu
Akademija likovnih umetnosti (izvirno hrvaško Akademija likovnih umjetnosti u Zagrebu), s sedežem v Zagrebu, je fakulteta, ki je članica Univerze v Zagrebu.
Novo!!: France Gorše in Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu · Poglej več »
Alojzij Repič
Alojzij Repič, slovenski kipar, * 11. marec 1866, Vrhpolje, Kranjska, † 18. maj 1941, Ljubljana, Ljubljanska pokrajina.
Novo!!: France Gorše in Alojzij Repič · Poglej več »
Atelje
Atelje je umetnikov delovni prostor.
Novo!!: France Gorše in Atelje · Poglej več »
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Novo!!: France Gorše in Benetke · Poglej več »
Bistrica v Rožu
Bistrica v Rožu (nemško Feistriz im Rosental) je naselje s približno 1150 prebivalci in trška občina z okoli 2.500 prebivalci v spodnjem delu Roža na Koroškem, v okraju Celovec-dežela.
Novo!!: France Gorše in Bistrica v Rožu · Poglej več »
Bogdan Borčić
Bogdan Borčić, slovenski slikar, * 26. september 1926, Ljubljana, † 24. april 2014, Slovenj Gradec.
Novo!!: France Gorše in Bogdan Borčić · Poglej več »
Cleveland, Ohio
Terminal Tower v Clevelandu Cleveland je mesto v zvezni državi ZDA Ohio.
Novo!!: France Gorše in Cleveland, Ohio · Poglej več »
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Novo!!: France Gorše in Diploma · Poglej več »
Dolnje Vreme
Dolnje Vreme je naselje v Občini Divača.
Novo!!: France Gorše in Dolnje Vreme · Poglej več »
Drago Tršar
Drago Tršar, slovenski kipar, profesor, akademik * 27. april 1927, Planina pri Rakeku, † 10. april 2023, Ljubljana.
Novo!!: France Gorše in Drago Tršar · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: France Gorše in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Novo!!: France Gorše in Firence · Poglej več »
Friderik Baraga
Friderik Baraga, krščen kot Irenej Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in kandidat za svetnika, * 28. junij 1797, Knežja vas (Grad Mala vas), † 19. januar 1868, Marquette, Michigan, Združene države Amerike.
Novo!!: France Gorše in Friderik Baraga · Poglej več »
Golnik
Golnik je naselje v Mestni občini Kranj.
Novo!!: France Gorše in Golnik · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: France Gorše in Gorica · Poglej več »
Ivan Meštrović
Ivan Meštrović, hrvaški kipar in arhitekt, * 15. avgust 1883, Vrpolje, Hrvaška, † 16. januar 1962, South Bend, Indiana, ZDA.
Novo!!: France Gorše in Ivan Meštrović · Poglej več »
Ivan Prijatelj
Ivan Prijatelj, slovenski literarni zgodovinar in prevajalec, teoretik in esejist, * 23. december 1875, Vinice pri Sodražici, † 23. maj 1937, Ljubljana.
Novo!!: France Gorše in Ivan Prijatelj · Poglej več »
Kaplan
Kaplan je običajno duhovnik (kot indijski purohit, pastor, rabin ali imam) ali laični predstavnik verske tradicije, ki skrbi za skupino ljudi, ki ni vezana na ozemlje posamezne župnije npr.
Novo!!: France Gorše in Kaplan · Poglej več »
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Novo!!: France Gorše in Kipar · Poglej več »
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Novo!!: France Gorše in Koroška (zvezna dežela) · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: France Gorše in Ljubljana · Poglej več »
Marijan Tršar
Marijan Tršar, slovenski slikar, umetnostni zgodovinar, pedagog in pisatelj, * 17. februar 1922, Dolenjske Toplice, † 18. oktober 2010, Ljubljana.
Novo!!: France Gorše in Marijan Tršar · Poglej več »
Martin Gorše
Martin Gorše, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 20. julij 1892, Zamostec, † 1. april 1963, Slavina, Postojna.
Novo!!: France Gorše in Martin Gorše · Poglej več »
Milan Bizovičar
Milan Bizovičar, slovenski slikar, književni ilustrator, * 13. januar 1927, Ljubljana, † 15.
Novo!!: France Gorše in Milan Bizovičar · Poglej več »
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Novo!!: France Gorše in Milano · Poglej več »
Narodna in univerzitetna knjižnica
Narodna in univerzitetna knjižnica (kratica NUK) je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi.
Novo!!: France Gorše in Narodna in univerzitetna knjižnica · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: France Gorše in New York · Poglej več »
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Novo!!: France Gorše in Padova · Poglej več »
Pošta Slovenije
Označba pogodbene pošte v Pošlniku z logotipom Pošte Slovenije Pošta Slovenije (polni naziv Pošta Slovenije d.o.o.; kratica PS) je nastala leta 1995 z razdelitvijo podjetja PTT (Pošta, Telegraf in Telefon) na PS in Telekom Slovenije, d.d..
Novo!!: France Gorše in Pošta Slovenije · Poglej več »
Pokrajina Pordenone
Pokrajina Pordenone, tudi Pordenonska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so v letih od 1968 do 2016/17 sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: France Gorše in Pokrajina Pordenone · Poglej več »
Pordenone
Pordenone (furlansko in beneškoitalijansko Pordenon) je mesto v italijanski avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini, na severovzhodu Italije in je bil do leta 2017 sedež ene od štirih pokrajin te dežele.
Novo!!: France Gorše in Pordenone · Poglej več »
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Novo!!: France Gorše in Praga · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: France Gorše in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Revija
Revija je periodična publikacija, ki zajema večje število člankov; revija se financira z oddajo oglasnega prostora znotraj publikacije, s prodajo same revije in/ali iz sredstev založnika.
Novo!!: France Gorše in Revija · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: France Gorše in Rim · Poglej več »
Rudolf Valdec
Rudolf Valdec, hrvaški kipar, * 8. marec 1872, Krapina, Avstro-Ogrska, † 1. februar 1929, Zagreb, Kraljevina SHS.
Novo!!: France Gorše in Rudolf Valdec · Poglej več »
Seznam slovenskih kiparjev
Seznam slovenskih kiparjev in kipark.
Novo!!: France Gorše in Seznam slovenskih kiparjev · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: France Gorše in Slovenci · Poglej več »
Slovenski tolar
Bankovec za 1000 SIT Kovanec za 1 SIT Slovenski tolar, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji.
Novo!!: France Gorše in Slovenski tolar · Poglej več »
Sodražica
Sodražica je urbanizirano obcestno naselje z gručastim jedrom z okoli 800 prebivalci in je središče občine Sodražica.
Novo!!: France Gorše in Sodražica · Poglej več »
Trebnje
Trebnje je mesto v Sloveniji s skoraj 4.000 prebivalci in središče občine Trebnje.
Novo!!: France Gorše in Trebnje · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: France Gorše in Trst · Poglej več »
Vila Lovšin
Vila Lovšin (tudi Lovšinova vila) je modernistična vila, delo Vladimirja Šubica, ki se nahaja na Ažbetovi ulici 4 v Ljubljani.
Novo!!: France Gorše in Vila Lovšin · Poglej več »
Vila Stanovnik
Vila Stanovnik je modernistična vila, ki se nahaja na Pleteršnikovi ulici (Bežigrad, Ljubljana).
Novo!!: France Gorše in Vila Stanovnik · Poglej več »
Zamostec
Zamostec je naselje v Občini Sodražica.
Novo!!: France Gorše in Zamostec · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: France Gorše in Združene države Amerike · Poglej več »
1897
1897 (MDCCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: France Gorše in 1897 · Poglej več »
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: France Gorše in 1986 · Poglej več »
2. avgust
2.
Novo!!: France Gorše in 2. avgust · Poglej več »
26. september
26.
Novo!!: France Gorše in 26. september · Poglej več »
