Kazalo
27 odnosi: Škofja Loka, Dramatika, Društvo, Družba, Dunaj, Ironija, Kmečki upori na Slovenskem, Komedija, Ljubljana, Ljubljanski zvon, Mohorjeva družba, Nemci, Novinarstvo, Novo mesto, Politika, Pravnik, Pravo, Reformacija, Seznam slovenskih dramatikov, Slovenci, Sodnik, Zgornji Kašelj, 1848, 1892, 19. stoletje, 25. november, 7. julij.
Škofja Loka
Škofja Loka (Bischoflack) je srednjeveško mesto jugozahodno od Kranja oziroma severozahodno od Ljubljane in Medvod, ki ima 11.740 prebivalcev (2022), urbana celota skupaj s povezanimi okoliškimi naselji pa skoraj 20.000 in je središče istoimenske občine.
Poglej Franc Škofič in Škofja Loka
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Franc Škofič in Dramatika
Društvo
Društvo je neprofitna in nevladna organizacija civilne družbe.
Poglej Franc Škofič in Društvo
Družba
Družba je velika množica različnih družbenih skupin.
Poglej Franc Škofič in Družba
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Franc Škofič in Dunaj
Ironija
Ironija je besedna figura, pri katerem je pravi pomen v nasprotju z dobesednim pomenom besed.
Poglej Franc Škofič in Ironija
Kmečki upori na Slovenskem
alt.
Poglej Franc Škofič in Kmečki upori na Slovenskem
Komedija
Komédija ali veseloígra (grško kōmōdía.
Poglej Franc Škofič in Komedija
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Franc Škofič in Ljubljana
Ljubljanski zvon
Gregorčičevo pesmijo ''Zvonu'' Ljubljanski zvon je bil od 1881 do 1941 osrednji slovenski literarni mesečnik.
Poglej Franc Škofič in Ljubljanski zvon
Mohorjeva družba
Mohorjeva družba je najstarejša slovenska založba, ustanovljena 27.
Poglej Franc Škofič in Mohorjeva družba
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Franc Škofič in Nemci
Novinarstvo
Novínarstvo je dejavnost, ki spremlja dogajanje in o njem poroča širši javnosti.
Poglej Franc Škofič in Novinarstvo
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Poglej Franc Škofič in Novo mesto
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Franc Škofič in Politika
Pravnik
Pravnik (nekdaj tudi jurist) je človek, ki deluje na področju prava.
Poglej Franc Škofič in Pravnik
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Franc Škofič in Pravo
Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Poglej Franc Škofič in Reformacija
Seznam slovenskih dramatikov
Seznam slovenskih dramatikov.
Poglej Franc Škofič in Seznam slovenskih dramatikov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Franc Škofič in Slovenci
Sodnik
Sodnik na sodišču v ZDA Sodnik je državni funkcionar, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik ali magister prava po bolonjskem študijskem sistemu s pravniškim državnim izpitom in ostalimi zakonskimi pogoji za opravljanje sodne funkcije na sodiščih.
Poglej Franc Škofič in Sodnik
Zgornji Kašelj
Zgornji Kašelj je predel Ljubljane med Zalogom in Vevčami.
Poglej Franc Škofič in Zgornji Kašelj
1848
1848 (MDCCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Franc Škofič in 1848
1892
1892 (MDCCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Franc Škofič in 1892
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Franc Škofič in 19. stoletje
25. november
25.
Poglej Franc Škofič in 25. november
7. julij
7.
Poglej Franc Škofič in 7. julij