Kazalo
24 odnosi: Šentvid (Ljubljana), Špeter Slovenov, Binkošti, Duhovniško posvečenje, Duhovnik, Frančiškani, Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici, Franc Ksaver Lušin, Grščina, Hebrejščina, Kateheza, Nadškof, Nazarje, Nova zaveza, Pisatelj, Pridiga, Red manjših bratov, Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov, Slovenci, Stara zaveza, 1792, 1840, 26. marec, 31. julij.
Šentvid (Ljubljana)
Šentvid, tudi Šentvid pri Ljubljani ali Šentvid nad Ljubljano, je predel Ljubljane in sedež Četrtne skupnosti Šentvid v Ljubljani.
Poglej Ferdinand Bonča in Šentvid (Ljubljana)
Špeter Slovenov
Špeter Slovenov (italijansko San Pietro al Natisone, nekoč San Pietro degli Slavi, beneškoslovensko Špiètar, furlansko San Pieri dai Sclavons) je naselje ob vznožju Nadiških dolin v Beneški Sloveniji.
Poglej Ferdinand Bonča in Špeter Slovenov
Binkošti
Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju.
Poglej Ferdinand Bonča in Binkošti
Duhovniško posvečenje
Duhovniško posvečenje oziroma ordinacija je druga stopnja Zakramenta svetega reda, pri katerem dobi kandidat Božjo milost za opravljanje duhovne službe v Cerkvi.
Poglej Ferdinand Bonča in Duhovniško posvečenje
Duhovnik
Duhovnik, pri pravoslavnih pop, protestantih pastor, pri ženska oblika pastorka ali kar duhovnica, je oseba, ki opravlja bogoslužje.
Poglej Ferdinand Bonča in Duhovnik
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Ferdinand Bonča in Frančiškani
Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici
Upodobitev Kostanjeviškega samostana na bakrorezu iz leta 1660, avtor J. J. Schollennerger Kralj Karel X. Francoski ima zadnje počivališče v kripti cerkve Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici je eden izmed 13 frančiškanskih samostanov v Sloveniji (poleg teh je eden slovenski še v Združenih državah Amerike).
Poglej Ferdinand Bonča in Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi Gorici
Franc Ksaver Lušin
Franc Ksaver Lušin, slovenski nadškof, teolog in filozof, * 3. december 1781, Hum pri Tinjah, Vojvodina Koroška, Avstrijsko cesarstvo, † 2. maj 1854, Gorica.
Poglej Ferdinand Bonča in Franc Ksaver Lušin
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Ferdinand Bonča in Grščina
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Poglej Ferdinand Bonča in Hebrejščina
Kateheza
Katehéza pomeni verouk - to je pouk o krščanski veri.
Poglej Ferdinand Bonča in Kateheza
Nadškof
Nadškof je naziv cerkvenega dostojanstvenika v krščanskih cerkvah, dejansko škofa, ki vodi nadškofijo.
Poglej Ferdinand Bonča in Nadškof
Nazarje
Nazarje so naselje v Zgornji Savinski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.
Poglej Ferdinand Bonča in Nazarje
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Ferdinand Bonča in Nova zaveza
Pisatelj
Ernesta Hemingwayja iz leta 1939. Pisátelj je človek, ki piše romane, povesti, novele.
Poglej Ferdinand Bonča in Pisatelj
Pridiga
Pridiga ali homilija (latinsko: predicatio ali sermo) je govor posvečen teološki, biblični ali drugi verski tematiki - zlasti v krščanstvu.
Poglej Ferdinand Bonča in Pridiga
Red manjših bratov
Red manjših bratov (latinsko Ordo Fratrum Minorum; kratica OFM; krajše manjši bratje) je veja prvega (moškega) reda znotraj frančiškovske skupnosti.
Poglej Ferdinand Bonča in Red manjših bratov
Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov
Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov vsebuje samo duhovnike – škofje so navedeni v samostojnem seznamu.
Poglej Ferdinand Bonča in Seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Ferdinand Bonča in Slovenci
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Ferdinand Bonča in Stara zaveza
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Ferdinand Bonča in 1792
1840
1840 (MDCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Ferdinand Bonča in 1840
26. marec
26.
Poglej Ferdinand Bonča in 26. marec
31. julij
31.
Poglej Ferdinand Bonča in 31. julij