Kazalo
13 odnosi: Družboslovje, E-izobraževanje, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani, Informacijska družba, Informacijsko-komunikacijska tehnologija, Interakcija, Interdisciplinarnost, Kognitivna psihologija, Metoda ponovnega vzorčenja, Organizacija, Podatkovno rudarjenje, Univerza v Kjotu, Univerza v Ljubljani.
- Bibliotekarstvo
Družboslovje
Družboslovje (tudi družboslovne vede) razlaga pojave zgodovinsko-družbenega življenja človeka (država, pravo, gospodarstvo, jezik, religija, umetnost ipd.). Družboslovje je pogosto omenjano kot nasprotje naravoslovja.
Poglej Družboslovna informatika in Družboslovje
E-izobraževanje
E-izobraževanje oziroma e-učenje predstavlja izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje s pomočjo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije oziroma interneta.
Poglej Družboslovna informatika in E-izobraževanje
Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Shema FDV z označenimi letnicami dokončanja prizidkov.Fakulteta za družbene vede (s kratico FDV) je članica Univerze v Ljubljani.
Poglej Družboslovna informatika in Fakulteta za družbene vede v Ljubljani
Informacijska družba
Informacijska družba je družba, v kateri je manipulacija s podobo, razporeditvijo, razširjenostjo in uporabo informacij, pomembno ekonomsko, politično in kulturno delovanje.
Poglej Družboslovna informatika in Informacijska družba
Informacijsko-komunikacijska tehnologija
Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je področje elektrotehnike in znanstvena veda, ki se nanaša na izdelke in prakse, ki se uporabljajo za prenos, shranjevanje, zapisovanje in druge vrste obdelav informacij.
Poglej Družboslovna informatika in Informacijsko-komunikacijska tehnologija
Interakcija
Interakcija pomeni medsebojno vplivanje.
Poglej Družboslovna informatika in Interakcija
Interdisciplinarnost
Interdisciplinarnost je tip akademskega sodelovanja, pri katerem specialisti iz različnih akademskih disciplin delajo k skupnim ciljem.
Poglej Družboslovna informatika in Interdisciplinarnost
Kognitivna psihologija
Spoznavna ali kognitivna psihologija ima v sodobnosti bolj status splošno uporabnega konceptualnega modela, ki tradicionalno izhaja iz uspehov pri pojasnjevanju spoznavnih procesov kot so predvsem percepcija, pogojno učenje, reševanje problemov, spomin, pozornost, osvajanje jezika, razumevanje zapisanih jezikovnih sporočil (zanimivo je, da možgani prepoznajo besedo, čeprav ima pomešane črke, če sta le začetna in zadnja črka na svojem mestu).
Poglej Družboslovna informatika in Kognitivna psihologija
Metoda ponovnega vzorčenja
Metoda ponovnega vzorčenja je statistična metoda, pri kateri statistični izračuni temeljijo na podlagi različnih vzorcev, ki so naključno izbrani iz danih dodatkov s ponovnim vzorčenjem.
Poglej Družboslovna informatika in Metoda ponovnega vzorčenja
Organizacija
Organizacija je sociokulturni sistem, v cilj usmerjena skupina ljudi, ali pa na delitvi dela temelječ kolektiv, ki ima enake funkcionalne cilje in različne socialne interese.
Poglej Družboslovna informatika in Organizacija
Podatkovno rudarjenje
Podatkovno rudarjenje je sistematično iskanje informacij v veliki količini podatkov (npr. podatkovne baze, podatkovna skladišča itd.), s pomočjo avtomatskih ali polavtomatskih metod.
Poglej Družboslovna informatika in Podatkovno rudarjenje
Univerza v Kjotu
, okrajšano tudi, je ena od japonskih narodnih univerz s sedežem v Kjotu.
Poglej Družboslovna informatika in Univerza v Kjotu
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Poglej Družboslovna informatika in Univerza v Ljubljani