Kazalo
19 odnosi: Akadščina, Asirija, Šahname, Dasht-e Kavĩr, Ekbatana, Elamščina, Elburs (gorovje), Fraort, Grščina, Hama, Hamadan, Herodot, Kralj, Medijsko cesarstvo, Sargon II., Sirija, Stari vek, Urartu, Zagros.
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Poglej Dejok in Akadščina
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Dejok in Asirija
Šahname
Ilustracija prizora iz Šahname (16. stoletje); na sliki je Kralj Salomon Šahname (dobesedno »Knjiga kraljev«) je obsežen junaški ep, ki ga je okoli leta 1000 n. št.
Poglej Dejok in Šahname
Dasht-e Kavĩr
Puščava Dasht-e Kavir: satelitski posnetki osredotočeni na 34 ° 44'15.20 "N, 54 ° 49'37.56" E. To je umetno obarvan posnetek s pomočjo infrardeče, zelene in rdeče valovne dolžine. Slika je izostrena tudi s pomočjo pankromatičnega tipala Iranska večinoma nenaseljena puščava Dasht-e Kavir ali Velika slana puščava Slana aluvialna močvirja Dasht-e Kavir, znana tudi kot Kavir-e Namak (Lit.
Poglej Dejok in Dasht-e Kavĩr
Ekbatana
Ekbatana (staroperzijsko Haŋgmatana, Agámtanu (med vladanjem Nabonidija) in Agamatanu (Behistunski napis), grško Ἀγβάτανα (Ajshil in Herodot), povsod drugod Ἐκβάτανα, latinsko Ecbatana), antično medijsko in perzijsko mesto, sedanji Hamadan v Iranu.
Poglej Dejok in Ekbatana
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Poglej Dejok in Elamščina
Elburs (gorovje)
Gora Damavand, najvišja gora v Iranu, v gorovju Elbủrs Elbủrs(perzijsko Reshteh-ye Kūhhā-ye Alborz) poznan tudi pod imenom AAlborz, Albourz, Alburz, je gorovje v severnem Iranu, ki se razteza od meje z Azerbajdžanom, vzdolž zahodne in celotne južne obale Kaspijskega jezera, nadaljuje proti severovzhodu in se v severnem delu Horasana združi z gorovjem Aladagh.
Poglej Dejok in Elburs (gorovje)
Fraort
Fraort (iz staroperzijskega 𐎳𐎼𐎺𐎼𐎫𐎡𐏁, Fravartiš) ali Frâda (preko starogrškega Φραόρτης, Fraórtis) je bil drugi kralj Medijskega cesarstva, * neznano, † 633 pr. n. št. Bil je sin in naslednik medijskega kralja Dejoka.
Poglej Dejok in Fraort
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Dejok in Grščina
Hama
Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.
Poglej Dejok in Hama
Hamadan
Hamadan ali Hamedan (perzijsko همدان, Hamadān, staroperzijsko Haŋgmetana, Ekbatana) je glavno mesto iranske province Hamadan.
Poglej Dejok in Hamadan
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Dejok in Herodot
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Dejok in Kralj
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Dejok in Medijsko cesarstvo
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.
Poglej Dejok in Sargon II.
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Dejok in Sirija
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Dejok in Stari vek
Urartu
Urartu (armensko: Ուրարտու - Urartu, asirsko: māt Urarṭu; babilonsko: Urashtu), ki ustreza svetopisemskemu kraljestvu Ararat (armensko: Արարատյան Թագավորություն) ali Kraljevini Van (armensko: Վանի Թագավորություն, Urartsko: Biai, Biainili) je bilo železnodobno kraljestvo s središčem ob jezeru Van v armenskem višavju.
Poglej Dejok in Urartu
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Poglej Dejok in Zagros