Hitreje kot brskalnik!
20 odnosi: Britanci, Britanska Indija, Feldmaršal, General (Združeno kraljestvo), Generalmajor (Združeno kraljestvo), Generalporočnik (Združeno kraljestvo), Jurij V. Britanski, Londonski Tower, Pribočnik, Prva svetovna vojna, Red kopeli, Red svetega Mihaela in svetega Jurija, Red zvezde Indije, Seznam britanskih feldmaršalov, Sir (naziv), Zahodna fronta (prva svetovna vojna), 1863, 1948, 2. junij, 21. november.
Britanci
Britanci so avtohtoni prebivalci Velike Britanije in njihovi potomci, v današnjem času pa se izraz nanaša na državljane Združenega kraljestva.
Novo!!: Claud Jacob in Britanci · Poglej več »
Britanska Indija
Zemljevid Britanske Indije iz leta 1909. Rožnato obarvana so ozemlja pod neposredno britansko administracijo, rumeno pa prinčevske države. Britanska Indija je skupen naziv za britansko vladavino na območju Indijske podceline med letoma 1612 in 1947, najprej prek Britanske vzhodnoindijske družbe in kasneje neposredno pod britansko krono.
Novo!!: Claud Jacob in Britanska Indija · Poglej več »
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Novo!!: Claud Jacob in Feldmaršal · Poglej več »
General (Združeno kraljestvo)
General (izvirno General; okrajšava Gen) je najvišji mirnodobni vojaški čin, ki je v uporabi v Britanski kopenski vojski in pri Kraljevih marinci.
Novo!!: Claud Jacob in General (Združeno kraljestvo) · Poglej več »
Generalmajor (Združeno kraljestvo)
Generalmajor (izvirno Major General; okrajšava Maj Gen) je višji vojaški čin, ki je v uporabi v Britanski kopenski vojski in od leta 1996 tudi pri Kraljevih marinci; namreč od takrat ima komandant general Kraljevih marincev prav tako čin generalmajorja.
Novo!!: Claud Jacob in Generalmajor (Združeno kraljestvo) · Poglej več »
Generalporočnik (Združeno kraljestvo)
Generalporočnik (izvirno Lieutenant-General; okrajšava Lt Gen) je višji vojaški čin, ki je v uporabi v Britanski kopenski vojski in do leta 1996 tudi pri Kraljevih marinci.
Novo!!: Claud Jacob in Generalporočnik (Združeno kraljestvo) · Poglej več »
Jurij V. Britanski
Jurij V. (polno ime Jurij Friderik Ernest Albert), britanski kralj, * 3. junij 1865, † 20. januar 1936.
Novo!!: Claud Jacob in Jurij V. Britanski · Poglej več »
Londonski Tower
Pogled na utrdbo z reke Temze Londonski Tower (angleško Tower of London) je utrdba, ki stoji ob reki Temzi v Londonu, Angliji.
Novo!!: Claud Jacob in Londonski Tower · Poglej več »
Pribočnik
SV ob obisku norveškega kraljevskega para v Sloveniji leta 2011. Za njima stopata njuna pribočnika. Pribočnik (s tujko adjutant, iz latinske besede adiutans) je vojaški poklic, ki označuje vojaško osebo nižjega čina, katerega glavna zadolžitev je pomagati nadrejenemu oz.
Novo!!: Claud Jacob in Pribočnik · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Claud Jacob in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red kopeli
Red kopeli Red kopeli (izvirno angleško The Most Honourable Order of the Bath) je britanski viteški red, ki ga je 18.
Novo!!: Claud Jacob in Red kopeli · Poglej več »
Red svetega Mihaela in svetega Jurija
Risba odlikovanja Red svetega Mihaela in svetega Jurija (izvirno angleško The Most Distinguished Order of Saint Michael and Saint George) je britanski viteški red, ki ga je 28.
Novo!!: Claud Jacob in Red svetega Mihaela in svetega Jurija · Poglej več »
Red zvezde Indije
Red zvezde Indije Red zvezde Indije (izvirno angleško The Most Exalted Order of the Star of India) je britanski viteški red, ki ga je leta 1861 ustanovila kraljica Viktorija Britanska.
Novo!!: Claud Jacob in Red zvezde Indije · Poglej več »
Seznam britanskih feldmaršalov
Seznam britanskih feldmaršalov.
Novo!!: Claud Jacob in Seznam britanskih feldmaršalov · Poglej več »
Sir (naziv)
Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.
Novo!!: Claud Jacob in Sir (naziv) · Poglej več »
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Novo!!: Claud Jacob in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
1863
1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Claud Jacob in 1863 · Poglej več »
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Claud Jacob in 1948 · Poglej več »
2. junij
2.
Novo!!: Claud Jacob in 2. junij · Poglej več »
21. november
21.
Novo!!: Claud Jacob in 21. november · Poglej več »
